nazaj

Če človek z zaupanjem stopa po poti svojih sanj

 in si prizadeva živeti, kakor si je zamišljal,

potem bo doživel uspeh,

kakršnega sploh ni pričakoval.

                                                        Thoreau

 

 

                                    

 

V Srednji šoli Zagorje želimo razviti kakovostno ponudbo različnih izobraževalnih programov s področja gostinstva, turizma, trgovine, storitvene dejavnosti za mladino in odrasle od nižje poklicnega do višješolskega nivoja izobraževanja, dijake usmeriti na pot samostojnosti in vse življenjskega učenja, odprtosti, strpnosti ter sprejemanja različnosti.

Drage dijakinje, dijaki in starši!

 

      Ko ste prestopili prag naše izobraževalne ustanove in postali dijaki in dijakinje Srednje šole Zagorje, ste naredili prvi in odločilni korak k realizaciji svojih ciljev, kot so višja stopnja izobrazbe, dobra poklicna usposobljenost, pozitivna samopodoba. Slednji izbrani izobraževalni program na Srednji šoli Zagorje je prehoden in nadgradljiv, kar pomeni, da lahko vsaka naša dijakinja in vsak dijak po pridobitvi prve poklicne kvalifikacije  nadaljuje izobraževanje v naši ustanovi na višji stopnji, kar odpira vrata v nadaljnje izobraževanje na višjih in visokih strokovnih šolah in je dobra popotnica na pot v vse življenjsko učenje. Srednja šola Zagorje nudi ob paleti izobraževalnih programov za mladino tudi veliko možnosti izobraževanja za odrasle.

      Na šoli potekajo številni projekti, dejavne so tudi interesne skupine, ki željno pričakujejo vašo vključitev. Omenim naj samo skupino za EKO šolo, Zdravo šolo, novinarsko skupino in seveda možnost sodelovanja v mednarodnih projektih šole, na številnih republiških in regijskih tekmovanjih v znanju, strokovni usposobljenosti in na področju športa.

      Zaradi naše odprtosti se odloča za izobraževalno pot pri nas vse več oseb s posebnimi potrebami, katerim z ustrezno pripravljenimi individualiziranimi programi  pri urah rednega pouka in z dodatnimi urami izven predpisanega predmetnika ter urami učne pomoči omogočimo, da je integracija hitrejša, manj stresna in uspešna.

    Za medsebojno sodelovanje  in spoštovanje se trudimo vsi  profesorji  in dijaki ter dijakinje, zato je naše so bivanje prijetno in smo ponosni, da smo pripadniki Srednje šole Zagorje.

 

 

                                      

SREDNJA ŠOLA ZAGORJE

CESTA ZMAGE 5

1410 ZAGORJE OB SAVI

 

 

Ravnateljica:                                ANICA ULE MAČEK

 

Pomočnica ravnateljice in

vodja izobraževanja odraslih:      ALJAŠA URBANIJA

 

Svetovalna delavka:                     LEONIDA MARTINŠEK

 

Poslovna sekretarka:                   GORDANA RAINER

 

TELEFONSKE ŠTEVILKE

 

Tajništvo: 03 56 55 400

Zbornica:  03 56 55 404

Svetovalna služba: 03 56 55 413                               

Fax: 03 56 55 410

Elektronski naslov: ss.zagorje@guest.arnes.si

Spletna stran: www.sszagorje.oria.si

 

Uradne ure v tajništvu:

Ponedeljek, torek, sreda, četrtek:          8.30 - 10.00

                                                             12.00 - 13.30

Petek:                                                    8.30 – 10.00      

Uradne ure izven pouka: vsak dan        8.30 – 12.00

 

Ravnateljica:

Govorilne ure za dijake: prvi ponedeljek od 11.00 do 12.00

Govorilne ure za starše: prvi ponedeljek od 12.00 do 13.00  

  

USTANOVITELJ

Ustanovitelj šole je Ministrstvo za šolstvo in šport.

 

ORGANI ŠOLE

 

SVET ŠOLE ima štiriletni mandat, sestavljajo ga:

 

-         trije predstavniki ustanovitelja (od tega je ena predstavnica lokalne skupnosti),

-         trije predstavniki delavcev šole,

-         trije predstavniki staršev.     

 

 

 

RAVNATELJICA,

POMOČNICA RAVNATELJICE,

UČITELJSKI ZBOR,

PROGRAMSKI UČITELJSKI ZBOR,

RAZREDNIK,

STROKOVNI AKTIVI,

SVET STARŠEV,

SKUPNOST DIJAKOV je organizirana v oddelčnih

skupnostih, predstavlja pa jih dijaški parlament. Mentor dijaške skupnosti je Janez Zobarič.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

STROKOVNI DELAVCI ŠOLE

 

 

 

GOVORILNE URE

UČITELJ

Razrednik

Predmet

I. URNIK

II. URNIK

Nevenka Tomšič

1.B

ANJ

 

 

Mira Pernat Bračko

1.E

GEOG

 

 

Ivica Nurkovič

1.KN

PIN

 

 

Nataša Stražišnik

1.ZN

NEM

 

 

Karmen Tofolini

2.B

GOS

 

 

Maruša Kolar

2.E

SLO

 

 

Stana Kovač Hace

2.K

NPB

 

 

Tjaša Vogel

3.A

SRČ

 

 

Tatjana Alauf

3.B

TEK

 

 

Jožica Gabrič Kolarič

3.E

GOP

 

 

Marija Suhadolnik

3.KN

MAT

 

 

Bernarda Kričej

4.A

SLO

 

 

Suzana Vozel

4.C

GPO

 

 

Rudolf Uranič

5.A

ŠVZ

 

 

Igor VozeL

5.C

PIN

 

 

Teo Gosak

 

KUH

 

 

Lilijana Keršnik

 

ANJ

 

 

Štefan Kološa

 

NPB

 

 

Bogomil Lukan

 

POM

 

 

Andrej Naglav

 

KUH

 

 

Mojca Omahne

 

KUH

 

 

Nevenka Pavčnik

 

ZDN

 

 

Karmen Pevec

 

TUP

 

 

Zdenka Resnik

 

ZGO

 

 

Samo Šiles

 

UME

 

 

Danica Štrtak

 

SLO

 

 

Tatjana Zupanc

 

GPO

 

 

Barbi Vidmar

 

MAT

 

 

Janez Zobarič

 

PRA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

KNJIŽNICA

Danica Štrtak

 

SVETOVALNA SLUŽBA

Leonida Martinšek

Aljaša Urbanija

 

RAČUNOVODSTVO

Darja  Vidrih

 

ORGANIZATOR PRAKSE

Janez Zobarič

 

PREHRANA

Darja Vozel

 

 

 

 

 

 

 

 

 

STIKI MED ŠOLO IN STARŠI

 

 

      Prosimo, da redno obiskujete roditeljske sestanke in govorilne ure, ker boste samo tako lahko spremljali otrokov napredek v šoli. Na skupni popoldanski govorilni uri se starši lahko pogovorite z več učitelji, ki poučujejo vašega sina ali hčerko, predvsem pa s tistimi, ki poučujejo predmete, kjer je dijak manj uspešen. Na skupni govorilni uri je dosegljiva tudi svetovalna delavka. Na pogovor z učiteljem lahko pridete tudi v času dopoldanskih in popoldanskih govorilnih ur oziroma pokličete po telefonu. Natančen razpored individualnih govorilnih ur bo objavljen na oglasni tabli.

 

RODITELJSKI

SESTANKI

SKUPNE

GOVORILNE URE

22. 9. – 30. 9. 2008

21. oktober

14. 4.  – 24. 4. 2009

25. november

 

20. januar

 

17. februar

 

24. marec

 

19. maj

 

V delo šole se starši vključujejo tudi v svetu staršev, ki je posvetovalni organ ravnateljice in učiteljskega zbora. Sestavljajo ga starši, izvoljeni na roditeljskih sestankih.

 

 

ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA

 

 

      Dijaki z učnimi težavami, vedenjskimi težavami, s ču- stvenimi motnjami; dijaki, ki imajo težave v odnosih (s starši, vrstniki, učitelji) in dijaki, ki so socialno ogroženi, se lahko obrnejo po pomoč sami ali v spremstvu staršev na svetovalno službo. Delo z dijaki obsega kurativno in preventivno obravnavo. Svetovanje dijakom poteka predvsem individualno. Skupinske oblike dela z dijaki obsegajo seznanjanje z metodami in tehnikami učenja, svetovanje za osebni in socialni razvoj, poklicno informiranje in svetovanje.

      Svetovalna služba sodeluje tudi z delavci zunanjih institucij. Uradne ure so v dopoldanskem času, popoldne pa v času skupnih govorilnih ur.

 

 

 

KNJIŽNICA

 

 

       Knjižnica Srednje šole Zagorje je s svojo dejavnostjo sestavni del vzgojno izobraževalnega dela. Dijaki in učitelji si lahko izposodijo knjige s področja leposlovja, strokovno literaturo, videokasete, enciklopedije, revije. Knjižničarka dijake navaja na samostojno uporabo knjižnega gradiva. V knjižnici potekajo bibliopedagoške ure, ure knjižne in knjižnične vzgoje ter ure interesnih dejavnosti.

 Knjižno gradivo se izposoja za 14 dni. Za vsak zamujeni dan vračila knjige se plača zamudnina 0,80 €.

Knjižnica je odprta dopoldne in popoldne.

 

UČBENIŠKI SKLAD

 

 

       V šoli imamo tudi učbeniški sklad, ki vsebuje učbenike za vse programe, ki se izvajajo na šoli. Dijaki si lahko izposodijo posamezni učbenik ali komplet učbenikov za posamezni letnik. Učbeniški sklad vodi Nevenka Tomšič. Izposojnina za komplet učbenikov oziroma posamezni učbenik za šolsko leto je 30% drobno prodajne cene kompleta učbenikov oziroma učbenika.

 

 

 

DENARNE ZADEVE

 

 

Finančna služba ima uradne ure za dijake in sicer:

 

- ponedeljek in torek:   od 8.00 do 10.00 ter

                                    od 12.00 do 13.00;

- sreda:    od 8.00 do 10.00 ter od 13.00 do 14.00;

- petek:    od 8.00 do 10.00.

 

V tem času lahko dijaki uredijo vse svoje finančne obveznosti do šole.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ŠOLSKA PREHRANA

 

V šoli imamo organizirano prehrano za dijake. V šolski jedilnici bodo dijaki dobili topel obrok, poleg tega pa v bistroju lahko izbirajo med pestro ponudbo sadja, peciva ter napitki. Za pripravo malic skrbi Darja Vozel.

 

 

ZDRAVSTVENO VARSTVO

 

       Za dijake prvih in zaključnih letnikov imamo organizirane sistematične zdravstvene preglede v Zdravstvenem domu v Zagorju.

 

 

ZAVAROVANJE

 

      Dijaki lahko sklenejo nezgodno zavarovanje v šoli z izbrano zavarovalnico. Izbira zavarovalnice je prepuščena posameznemu dijaku. Dijaki, ki po predmetniku opravljajo praktično usposabljanje, se morajo obvezno zavarovati.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ŠOLSKI ZVONEC

 

 

DOPOLDAN

 

Pred ura

6.15  -  6.55

odmor

6.55  - 7.00

1. ura

7.00 -  7.45

odmor

7.45  -  7.50

2. ura

7.50  -  8.35

odmor

8.35  -  8.40

3. ura

8.40  -  9.25

odmor

9.25  -  9.30

4. ura

9.30  -  10.15

odmor

10.15  - 10.35

5. ura

10.35 – 11.20

odmor

11.20  -  11.25

6. ura

11.25  - 12.10

odmor

12.10  -  12.15

7.ura

12.15  -13.00

odmor

13.00  -  13.05

 

POPOLDAN

 

8. ura

13.05  -  13.50

odmor

13.50  -  14.10

9. ura

14.10  -  14.55

odmor

14.55  -  15.00

10. ura

15.00  -  15.45

odmor

15.45  -  15.50

11. ura

15.50  -  16.35

odmor

16.35  -  16.40

12. ura

16.40  -  17.25

odmor

17.25  -  17.30

13. ura

17.30  -  18.15

odmor

18.15  -  18.20

14. ura

18.20  -  19.05

 

 

 

 

Pouk na šoli poteka dopoldne in popoldne. V prvem turnusu so oddelki:

1.KN, 2.K,  3.KN, 1.ZN, 4.A, 4.C, 5.A, 5.C

 

V drugem turnusu so oddelki: 1.B, 2.B, 3.B, 3.A, 1.E, 2.E,  3.E

 

 

ŠOLSKI KOLEDAR

 

 

     Zadnji dan pouka je za dijake zaključnih letnikov

 20. maj 2009, za dijake ostalih letnikov  pa 24. junij 2009.

 

 

OCENJEVALNA

KONFERENCA

ODDELKI

DATUM

I. ocenjevalna

konferenca

vsi  oddelki

15. januar

II. ocenjevalna

konferenca

zaključni letniki

vsi ostali oddelki

19. maj

18. junij

 

 

 

POMEMBNEJŠI DATUMI

 

Jesenske počitnice

27. 10. – 31. 10. 2008

Novoletne počitnice

25. 12. – 2. 01. 2009

Zimske počitnice

  23. 02. – 27. 02. 2009

Prvomajske počitnice

        27. 04. – 1. 05. 2009

 

21. 05. – 22. 05. 2009

Priprave na ZI in PM

25. 05. 2009

Začetek poklicne mature

8. 06. 2009

Začetek zaključnega izpita

29. 06. 2009

Popravni izpiti

17. 08. – 28. 08. 2009

Jesenski izpitni rok

24. 08. 2009

Poklicna matura

25. 08. 2009

Zaključni izpit

 

 

ZDRAVSTVENA NEGA

 

RAZPOREDITEV PO TEDNIH

1. letnik

Izobraževanje A + B + C

35

D: Interesne dejavnosti

3

Skupno število tednov

38

 

A –Splošnoizobraževalni predmeti

1. letnik

SLO

O

Slovenščina

140

4,0

MAT

O

Matematika

105

3,0

TJ 1

O

Angleščina

105

3,0

UME

O

Umetnost

70

2,0

ZGO

O

Zgodovina

70

2,0

GEO

O

Geografija

70

2,0

KEM

O

Kemija

70

2,0

BIO

O

Biologija

70

2,0

ŠVZ

O

Športna vzgoja

105

3,0

Skupaj A:

805

23

 

B – Strokovni moduli

 

1. letnik

M1

 

O

ANI

TEORIJA

52,5

1,5

PRAKTIČNI POUK

52,5

1,5

M3

 

O

ZPR

TEORIJA

70

2,0

Skupaj B:

175

5

 

E – Odprti kurikul  

 

1. letnik

 

 

Nemščina

TEORIJA

70

2

 

 

Informacijsko-komunikacijsko opismenjevanje

TEORIJA

70

4

Skupaj E:

140

4

 

 

 

 

 

PROGRAM: TRGOVEC  

POKLIC: PRODAJALEC

 

PREDMETI

1. letnik

2. letnik

3. letnik

Sk. št. ur

 

I.SPLOŠNI DEL

a) Obvezni predmeti

Slovenski jezik in književnost

4

4

3

385

Umetnost

2

-

-

70

Matematika

4

4

-

280

Družbena znanja

4

4

2

350

Športna vzgoja

2

2

1

175

b) Interesne dejavnosti

    letno št. ur

 

96

 

32

 

32

 

160

SKUPAJ SPLOŠNI DEL

16

14

6

1420

 

II. STROKOVNI DEL

Strokovno teoretični predmeti

Naravoslovje s poznavanjem blaga

6

4

2

420

Gospodarsko poslovanje

4

5

2

385

Poslovna informatika

1

2

-

105

Tuji jezik

4

4

2

350

Psihologija

-

-

2

70

b) Izbirni predmeti

1

3

2

210

SKUPAJ STROKOVNO TEOR. DEL

 

16

 

18

 

10

 

1540

c) Praktično usposabljanje

Praktično usposabljanje

(letno št. ur)

 

-

 

72

 

630

 

780

SKUPAJ  STROKOVNI DEL

16

18

10

2320

SKUPAJ UR (teden, leto)

32

32

16

3740

 

Vsebina zaključnega izpita:

·        pisni in ustni izpit iz slovenskega jezika in književnosti,

·        ustni izpit iz gospodarskega poslovanja,

·        seminarska naloga iz naravoslovja s poznavanjem blaga z zagovorom.

 

Predmetnik velja za dijake, ki so se vpisali v 1.l najkasneje v šol. letu

2007/08.

 

 

 

TRGOVEC (prenovljen program)

 

RAZPOREDITEV PO TEDNIH

1. letnik

2. letnik

3. letnik

SKUP.

Izobraževanje A + B + C

33

33

16

82

D: Interesne dejavnosti

2

2

1

5

Č: Praktično usposabljanje z delom

3

3

18

24

Skupno število tednov

38

38

35

111

 

A –Splošnoizobraževalni predmeti

1. letnik

2. letnik

3. letnik

Skupaj

SLO

O

Slovenščina

99

66

48

213

MAT

O

Matematika

99

66

48

213

TUJ

O

Tuji jezik

66

66

32

164

UME

O

Umetnost

33

 

 

33

NAR

O

Naravoslovje

66

66

 

132

DRU

O

Družboslovje

66

66

 

132

ŠVZ

O

Športna vzgoja

66

66

32

164

Skupaj A:

495

396

160

1051

 

B – Strokovni moduli

 

1. l

2. l

3. l

M1

 

O

Temelji gospodarstva

Gospodarske dejavnosti

36

 

 

Temelji pravne kulture

 

36

 

Pravno organizacijski

vidiki poslovanja

 

36

 

M2

 

O

Poslovanje trgovskega podjetja

Poslovno računstvo

 

66

 

Poslovanje trgovskega podjetja

127

 

 

Informacijska,

Komunikac. tehnologija

99

 

32

M3

 

O

Prodaja blaga

Poznavanje blaga

100

67

32

Prodajni proces

 

129

70

Psihologija prodaje

 

67

48

M4

 

I

Upravljanje z blagovno

skupino živila

Poznavanje živil

 

31

23

Prodaja živil

 

31

23

Skupaj B:

362

463

228

 

 

E – Odprti kurikul  

 

1. l

2. l

3. l

M5

Upravljanje z blagovno skupino tehnika

Poznavanje tehničnega

 blaga

 

31

23

Prodaja tehničnega blaga

 

31

23

M6

Upravljanje z blagovno skupino tekstilij in drogerijskih izdelkov

Poznavanje tekstilij in

drogerijskih izdelkov

 

31

23

Prodaja tekstilij in

drogerije

 

31

23

 

Strokovna angleščina

 

33

33

 

 

Osnove podjetništva

 

56

 

 

 

Oblikovanje prodajnega prostora

 

33

 

 

 

Zdravstvena vzgoja in HACCP

 

66

 

 

 

Strokovno družboslovje

 

66

 

 

 

Osnove nemškega jezika

 

 

66

33

Skupaj E:

254

223

125

 

Skupaj A + B + E

 

1. l

2. l

3. l

A

Splošnoizobraževalni predmeti

TEORIJA

495

396

160

B

Strokovni moduli

 

TEORIJA

199

271

85

PRAKTIČNI POUK

163

192

143

E

Odprti kurikul

TEORIJA

225

167

33

 

 

PRAKTIČNI POUK

29

56

92

Skupaj E:

TEORIJA

 

 

 

PRAKTIČNI POUK

 

 

 

PROGRAM: EKONOMSKI  TEHNIK

POKLIC: EKONOMSKI TEHNIK/TEHNICA

 

PREDMETI

4. letnik

5. letnik

Skupaj

 

A – Splošno-izobraževalni predmeti

Slovenščina

3

3

207

Tuji jezik I

3

3

207

Umetnost

1

-

35

Matematika

3

3

207

Psihologija / Sociologija

2

-

70

Športna vzgoja

3

3

207

SKUPAJ A

15

12

933

 

B - Strokovno teoretični predmeti

Tuji jezik II

2

2

138

Gospodarsko poslovanje

2

2

138

Ekonomija

2

2

138

Poslovna informatika

2

2

138

Pravo

1

2

103

Statistika

-

2

68

Izbirno področje

4

4

276

SKUPAJ B

13

16

999

 

C - Praktično izobraževanje v šoli

Praktični pouk

4

4

         276

 

D- Interesne dejavnosti

Interesne dejavnosti

96

-

96

 

Skupno število ur pouka (A+B+C)

32

32

2208

 

Pojasnilo:

Praktični pouk:

·        1.letnik: učno podjetje;

·        2. letnik: projektno delo.

 

 

Psihologijo izberejo dijaki, ki so zaključili program administrator, sociologijo pa dijaki, ki so zaključili program trgovec.

 

 

Preglednica izbirnih predmetov:

 

Komercialno področje

 

Predmeti

4. letnik

5. letnik

Skupaj

Število ur

Število ur

Število ur

Poslovna matematika

2

2

138

Kemija in poznavanje blaga

2

2

138

Skupaj B

4

4

276

 

 

Vsebina poklicne mature:

 

Obvezni del:

pisni in ustni izpit iz slovenščine,

pisni in ustni izpit iz gospodarskega poslovanja

 

Izbirni del:

·        pisni in ustni izpit iz matematike ali tujega jezika,

·        seminarska naloga v obliki projektnega dela iz računovodstva ali kemije in poznavanje blaga ali ekonomije ali prava ali upravnega poslovanja (po izbiri dijaka) z zagovorom, s katero dijak dokaže usposobljenost za reševanje problemov in povezovanje strokovno teoretičnega znanja s prakso.

 

 

Predmetnik velja za dijake, ki so se vpisali v 4.l  najkasneje

v šol. l. 2007/08.

 

 

 

 

 

EKONOMSKI TEHNIK – PTI – prenovljen program

 

 

RAZPOREDITEV PO TEDNIH

1. l

2. l

SKUPAJ

Izobraževanje A + B + C

35

34

69

D: Interesne dejavnosti

1

2

3

Č: Praktično usposabljanje z delom

2

0

2

Skupno število tednov

38

36

74

 

 

A –Splošnoizobraževalni predmeti

1. l

2. l

Skupaj

SLO

O

Slovenščina

140

136

276

MAT

O

Matematika

105

101

206

TJ 1

O

Angleščina

140

136

276

UME

O

Umetnost

30

 

30

ZGO

O

Zgodovina

 

40

40

GEO

O

Geografija

40

 

40

SOC

I

Sociologija

 

40

40

KEM

O

Kemija

60

 

60

BIO

O

Biologija

 

60

60

ŠVZ

O

Športna vzgoja

70+6

68+6

138+12[1]

TJ II

O

Nemščina

68

 

68

Skupaj A:

659

587

1246

 

 

B – Strokovni moduli

 

1. l

2. l

M1

 

O

Projekti in poslovanje podjetja

Projektno delo

100

 

Menedžment

 

137

Informacijsko komunik. tehnologija

35

 

M2

 

O

Delovanje gospodarstva in ekonomika poslovanja

Razvoj in delovanje gospodarstva

105

 

Posl.  računstvo in stat.

analiza pojavov

 

53

Ekonomika podjetja

 

80

M5

I

Komercialno poslovanje

Nabava in prodaja

45

 

Tržno komuniciranje

45

 

Razvrščanje blaga

46

 

M8

I

Bančno poslovanje

Komerciala

 

51

Bančno poslovanje

 

51

Skupaj B:

376

372

 

E – Odprti kurikul  

 

1. l

2. l

M3

I

Finančno

 poslovanje

Finančni trgi in ustanove

45

 

Plačilni promet in

poslovanje z gotovino

45

 

Prodaja finančnih storitev

 

46

M7

I

Zavarovalne

storitve

Zavarovalno pravo

 

51

Osnove zavarovalništva

 

51

 

 

Strokovna

nemščina

Strokovna nemščina

 

11

Skupaj E:

90

159

 

Skupaj A + B + E

 

1. l

2. l

A

Splošnoizobraževalni predmeti

TEORIJA

659

587

B

Strokovni moduli

TEORIJA

245

263

PRAKTIČNI POUK

131

109

E

Odprti kurikul

TEORIJA

90

159

Skupaj E:

TEORIJA

994

1009

PRAKSA

131

109

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

PROGRAM: POMOČNIK GOSPODINJE – OSKRBNICE

POKLIC: POMOČNIK / POMOČNICA GOSPODINJE – OSKRBNICE

 

PREDMETI

1. letnik

2. letnik

3. letnik

Skupaj

št. ur

 

Splošno izobraževalni predmeti

Slovenščina (SLO)

2

2

2

174

Angleščina/Nemščina (AN/NE)

2

2

-

140

Strokovno računstvo (SRČ)

2

2

2

174

Naravoslovje  (NAR)

2

-

-

70

Družboslovje (DRU)

2

2

2

174

Športna vzgoja  (ŠVZ)

2

2

2

174

SKUPAJ

12

10

8

906

Strokovno teoretični predmeti

Gospodinjstvo (GOS)

4

4

4

348

Tekstilije  (TEK)

2

2

2

174

Oskrba na domu (ODM)

3

3

-

210

Skupaj strok.teoret. predmeti

9

9

6

732

 

Praktično izobraževanje

Praktični pouk  (PRA)

- Kuhanje in strežba  (KIS)

 

4

 

4

 

6

 

382

- Oblikovanje tekstilij in urejanje prostorov  (OTU)

 

5

 

5

 

8

 

486

- Oskrba in vzdrževanje (OSV)

2

4

2

244

Skupaj praktično izobraževanje

11

13

16

1112

 

Skupaj strokovni del

20

22

22

1844

 

Interesne dejavnosti

64

64

32

160

 

Skupaj ur tedensko / letno

32

32

30

2910

 

Skupno štev. tednov izobraževanja

37

37

18

92

 

Vsebina zaključnega izpita:

 

·        pisni in ustni izpit iz slovenščine,

·        izdelek oz. storitev z zagovorom iz praktičnega pouka iz vsebin kuhanja in strežbe ter oblikovanja tekstilij in urejanja prostorov.

 

Predmetnik velja za dijake, ki so se vpisali v 1.l najkasneje

v šol. l. 2007/08.

 

POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI – prenovljen program

 

RAZPOREDITEV PO TEDNIH

1. l

2. l

SKUPAJ

Izobraževanje A + B + C

32

31

63

D: Interesne dejavnosti

2

1

3

Č: Praktično usposabljanje z delom

2

2

4

Skupno število tednov

36

34

70

 

 

A –Splošnoizobraževalni predmeti

1. l

2. l

SLO

O

Slovenščina

64-2

2

93

3

MAT

O

Matematika

64

2

93

3

DIN

O

Družboslovje in naravoslovje

124

4

124

4

ŠVZ

O

Športna vzgoja

64-2

2

62

2

Skupaj A:

316-4

10

372

12

 

 

B – Strokovni moduli

 

1. l

2. l

M1

O

Komunikacija na delovnem mestu

TEORIJA

0,5

16

 

 

PRAK. POUK

3

96

 

 

M2

I

Čiščenje in urejanje prostorov

TEORIJA

2

64

 

 

PRAK. POUK

3

96

 

 

M5

I

Kuhanje in strežba

TEORIJA

1

32

 

 

PRAK. POUK

3

96+12

 

 

M10

 

I

Oblikovanje enostavnih tekstilij

TEORIJA

1

32

 

 

PRAK. OUK

3

96+12

 

 

M11

I

 

Oskrba na domu

TEORIJA

2

64

1+2

33

PRAK.  POUK

1

32

1

31

M12

I

Pomoč pri pripravi obrokov

TEORIJA

 

 

1

31

PRAK.  POUK

 

 

4

124+5

Skupaj B:

19,5

648

7+2

224

 

 

 

E – Odprti kurikul  

1. l

2. l

ANG

I

Angleščina

64

2

62+2

2

EID

M23

I

Enostavni izdelki za dekoracijo

 

 

 

 

64

2

96

3

VII

I

Vzdrževanje in izdelava enostavnih tekstilnih izdelkov

 

 

 

1

 

 

160

4

Skupaj E:

224

7

222+2

7

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

PROGRAM: OSKRBNIK

POKLIC: OSKRBNIK / OSKRBNICA

 

PREDMETI

1. letnik

2. letnik

3. letnik

Skupaj

 

Splošno izobraževalni predmeti

Slovenščina (SLO)

3

3

3

315

Tuji jezik (ANJ/NEJ)

2

2

2

210

Matematika (MAT)

2

2

2

210

Umetnost (UME)

1

-

-

35

Družboslovje (DRU)

2

2

2

210

Naravoslovje (NAR)

3

-

-

105

Športna vzgoja (ŠVZ)

3

3

3

315

Skupaj

16

12

12

1400

 

Strokovno teoretični predmeti

Osnove ekon. in prava (OEP)

-

2

3

175

Poslovna informatika (PIN)

2

2

2

210

Kultura bivanja (KBI)

-

2

2

140

Prehrana (PRE)

2

2

-

140

Poznavanje tekstilij (POT)

2

2

-

140

Skupaj

6

10

7

805

Praktično izobraževanje

Praktični pouk (PRA):

 

 

 

 

Priprava in serviranje jedi (PSJ)

5

5

6

560

Oblikovanje tekstila (OTE)

5

5

5

525

Skupaj – letno št. ur

10

10

11

1085

Delovna praksa (DEP) - št. tednov

-

2

-

72

Skupaj strokovni del

16

20

18

1962

Interesne dejavnosti

96

96

64

256

Skupaj ur šola / delodajalec

32

32/36

30

3618

 

Vsebina zaključnega izpita:

·        pisni in ustni izpit iz slovenščine,

·        ustni izpit iz osnov ekonomike in prava,

·        storitev z zagovorom iz priprave in serviranja jedi ter oblikovanja tekstila.

Predmetnik velja za dijake, ki so se vpisali v 1.l najkasneje

v šol. l. 2007/08.

 

PROGRAM: KUHAR

POKLIC: KUHAR

 

PREDMETI

1. letnik

 

2. letnik

 

 

3. letnik

 

Skupno

št. ur in tednov

št. ur na

št. ur na

št. ur na

teden

leto

teden

leto

teden

leto

A - Ključne kvalifikacije

Slovenščina

3

99

2

66

3

48

213

Matematika

3

99

2

66

3

48

213

Tuji jezik

2

66

2

66

2

32

164

Umetnost

1

33

 

 

 

 

33

Naravoslovje

1

33

1

33

 

 

66

Družboslovje

2

66

2

66

 

 

132

Športna vzgoja

2

66

2

66

2

32

164

SKUPAJ A

14

462

11

363

10

160

985

 

 

 

 

 

 

 

 
B – Strokovno vsebinski sklopi

Skupne osnove v gostinstvu

7

119

5

15

 

 

 

Tehnologija pripravljanja jedi

7

112

5

65

 

 

 

Priprava jedi za redne in izredne obroke

 

 

5

85

3

18

 

Priprava zahtevnejših jedi

 

 

 

 

3

30

 

SKUPAJ B

12

396

15

495

13

208

1099

Od tega

C – praktično izobraževanje v šoli

Praktični pouk

5

165

10

330

10

160

655

 

 

 

 

 

 

 

 

Č -  Praktično izobraževanje

v delovnem procesu

Praktično izobraževanje pri delodajalcu

 

114

 

114

 

684

912

D – Interesne dejavnosti

Interesne dejavnosti

 

64

 

64

 

32

 

E – Odprti kurikulum

Na ravni šole

7

231

7

231

9

144

606

Skupno število ur pouka A+B+E

33

1089

33

1089

32

512

2690

Skupno število ur praktičnega izobraževanja (C+Č)

 

279

 

444

 

844

1567

Skupno število ur izobraževanja v šoli  (A+B+D+E)

 

1153

 

1153

 

544

2850

Skupaj (A+B+Č+D+E)

 

1267

 

1267

 

1288

3762

Število tednov izobražev. v šoli

 

33

 

33

 

16

82

Število tednov praktičnega izobraževanja pri delodajalcu

 

3

 

3

 

18

24

Število tednov interesnih dejavnosti

 

2

 

2

 

1

5

Skupno število tednov izobraževanja

 

38

 

38

 

35

111

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Predmetnik velja za dijake, ki so se vpisali v 1.l v šol. l. 2007/08.

PROGRAM: GOSTINSKA DELA

POKLIC: C-KUHAR-NATAKAR

 

PREDMETI

1. letnik

C

2. letnik

C

3. letnik

C

Skupaj

I.SPLOŠNI DEL

a) Obvezni  predmeti

Slovenski jezik in književnost

4

2

4

350

Umetnost

-

-

1

35

Matematika

4

2

-

210

Družbena znanja

3

1

-

140

Športna vzgoja

2

1

2

175

a)        Interesne dejavnosti

Letno število ur

 

-

 

96

 

32

 

128

SKUPAJ SPLOŠNI DEL

13

6

7

1038

II. STROKOVNI DEL

a) Strokovno teoretični predmeti

Gostinsko poslovanje

2

1

3

210

Hrana in pijače

-

1

4

175

Tuji jezik I

4

2

3

315

Tuji jezik II

3

1

2

210

Psihologija

-

-

2

70

b) Izbirni predmeti

2

1

0

105

SKUPAJ  STROKOVNO

TEORETIČNI DEL

 

11

 

6

 

14

 

1085

c) Praktično usposabljanje

Kuharstvo

5

2

5

420

Strežba

3

2

4

315

Praktično usposabljanje

108

630

-

738

SKUPAJ STROKOVNI DEL

19

10

23

2558

SKUPAJ UR

32

16

30

3596

 

Vsebina zaključnega izpita:

a) za poklic kuhar-natakar

·        pisni in ustni izpit iz slovenskega jezika in književnosti,

·        ustni izpit iz gostinskega poslovanja ali hrane in pijač,

·        izdelek  in storitev iz kuharstva in strežbe z zagovorom.

 

Predmetnik velja za dijake, ki so se vpisali v 1. letnik  v šol. l.  2006/2007.

 

 

 

GASTRONOMSKE IN HOTELIRSKE STORITVE – prenovljen program

 

 

RAZPOREDITEV PO TEDNIH

1. l

2. l 

  3. l

Izobraževanje A + B + C

 31

 30   

   16

D: Interesne dejavnosti

   2

2

     1

Č: Praktično usposabljanje z delom

   5

6

   18

Skupno število tednov

 38

  38

   35

 

 

 

A –Splošnoizobraževalni predmeti

1. letnik

2. letnik

3. letnik

SLO

O

Slovenščina

93+61

3

60+61

2

48

3

MAT

O

Matematika

93+61

3

60+61

2

48

3

TJ 1

O

Angleščina

62+41

2

60+61

2

32

2

UME

O

Umetnost

31+21

1

 

1

 

 

NAR

O

Naravoslovje

62+41

2

62+41

2

 

 

DRU

O

Družboslovje

62+41

2

62+41

2

 

 

ŠVZ

O

Športna vzgoja

62+41

2

62+41

2

32

2

Skupaj A:

465+30

14

384+12

13

160

10

 

 

B – Strokovni moduli

 

1. l

2. l

3. l

M1

 

O

Osnove v gostinstvu

TEOR.

70

2

 

 

 

 

PRAK. POUK

124 + 93

6(4K,3S)

 

 

 

 

M2

 

O

Komun. in poslov.

TEOR.

 

 

90-9

3

 

 

PRAK.  POUK

 

 

 

 

 

 

M3

 

I

Priprava posamez. skup. jedi

TEOR.

 

 

120-3

4

 

 

PRAK. POUK

 

 

 

 

 

 

M4

 

I

Priprava rednih obrokov

TEOR.+ SAG

 

 

150

5

 

 

PRAK. POUK

 

 

 

 

 

 

M5

I

Priprava izrednih obrokov

TEOR.+ SAG

 

 

 

 

112-4

7

PRAK.  POUK

 

 

 

 

 

 

M15

I

Peka peciva

TEOR.

 

 

 

 

50

1,5

PRAK.  POUK

 

 

 

 

 

 

M19

I

Dekoracije

TEOR.+ SAG

 

 

 

 

50

1,5

PRAK. POUK

 

 

 

 

 

 

Skupaj B:

279+8

9

360-12

12

212-4

10

 

 

 

E – Odprti kurikul  

1. letnik

VSOTA

SAG

I

Strokovna angleščina

31

1

31

SŽI

I

Sestava živil in jedi

93

3

93

GOS

I

Gostinsko poslovanje

62

2

62

IKO

I

Informacijsko komuni. opismenjevanje

62

2

62

NEM

I

Nemščina

31

1

31

Skupaj E:

279

9

279

 

 

 

E – Odprti kurikul  

2. letnik

3. letnik

M6

Postrežba pijač

65+2

2

 

 

SŽI

Sestava živil in jedi

60

2

32

2

INF

Informatika

60

2

32

2

NEM

Nemščina

30

1

16

1

POD

Podjetništvo

 

 

32

2

Skupaj E:

215

7

112

7

 

 

 

PROGRAM: GOSTINSKO - TURISTIČNI TEHNIK           POKLIC:GOSTINSKO - TURISTIČNI TEHNIK

PREDMETI

4. letnik

5. letnik

Skupaj

 

I.SPLOŠNI DEL

Splošno izobraževalni  predmeti

Slovenščina

2

3

175

Tuji jezik I

3

3

210

Umetnost

1

-

35

Matematika

3

2

175

Geografija

2

-

70

Informatika

2

-

70

Fizika

-

2

70

Kemija

-

3

105

Športna vzgoja

3

3

210

SKUPAJ SPLOŠNI DEL

16

16

1120

II.STROKOVNI DEL

Strokovno teoretični predmeti

Tuji jezik II

4

2

210

Organizacija in ekonomika poslovanja

2

2

140

Prehrana

2

-

70

Turizem

-

3

105

Poslovno komuniciranje

2

-

70

Izbirni predmeti

-

2

70

 Praktično izobraževanje v šoli

Kuharstvo

4

4

280

Strežba z animacijo

3

4

245

SKUPAJ  praktični pouk

7

8

525

Č) Praktično izobraževanje v delovnem procesu

Delovna praksa

36

36

72

D) Interesne dejavnosti:

Interesne dejavnosti

96

-

96

 

Vsebina poklicne mature:

Obvezni del:

-          pisni in ustni izpit iz slovenščine,

-          pisni in ustni izpit iz organizacije in ekonomike poslovanja,

Izbirni del:

-          pisni in ustni izpit iz tujega jezika I ali matematike po izbiri dijaka,

-          izdelek ali storitev z zagovorom ali projektna naloga, s katerim kandidat dokaže usposobljenost za reševanje praktičnih problemov in povezovanje s teorijo.

 

Predmetnik velja za dijake, ki so se vpisali v 4.l v šol. l. 2007/08.

 

 

GASTRONOMIJA – PTI (prenovljen program)

 

RAZPORED PO TEDNIH

1. letnik

2. letnik

SKUPAJ

Izobraževanje A + B + C

35

34

69

D: Interesne dejavnosti

1

2

3

Č: Prakt. usposab. z delom

2

0

2

Skupno število tednov

38

36

74

 

 

A –Splošno izobr. predmeti

1. l

2. l

SLO

O

Slovenščina

140

4

136

4

MAT

O

Matematika

105

3

101

3

TJ 1

O

Angleščina

140

4

136

4

UME

O

Umetnost

15

0,42

15

0,42

ZGO

O

Zgodovina

 

 

40

1

GEO

O

Geografija

40

1

 

 

SOC

I

Sociologija

 

 

40

1

FI

O

Fizika

40

1

 

 

KEM

O

Kemija

40

1

 

 

BIO

O

Biologija

 

 

40

1

ŠVZ

O

Športna vzgoja

70

2

68+12

2

INF

O

Informatika

70- 10

2

 

 

Skupaj A:

650

18,42

576+12

16,42

 

 

B – Strokovni moduli       

 

1. l

2. l

M1

 

O

Receptorska dela

TEORIJA

75

2

 

 

PRAK. POUK

40

1

 

 

M2

 

O

Naravna in kult. dediščina

TEORIJA

101

4

 

 

PRAK. POUK

33

 

 

 

M3

 

O

Oblikovanje gost. ponudbe

TEORIJA

 

 

51

2

PRAK. POUK

 

 

24

 

M4

 

O

Obroki in dog. z animacijo

TEORIJA

123

5

123

5

PRAK. POUK

58+1

 

58+1

 

M11

I

Restavracijsko slaščičarstvo

TEORIJA

 

 

 

 

PRAK. POUK

 

 

50

34

M6

I

Catering

TEORIJA

 

 

34

1+0,54

PRAK. POUK

 

 

16

 

Skupaj B:

389

11

331

10

INTERESNE DEJAVNOSTI

 

 

     Načrt interesnih dejavnosti je sestavni del Letnega delovnega načrta za posamezno šolsko leto. V načrtu so opredeljene vsebine in fond ur interesnih dejavnosti za vsak vzgojno izobraževalni program, ki ga izvajamo na Srednji šoli Zagorje in  za vsak letnik posebej.

      Šola je pedagoško in organizacijsko odgovorna za organizacijo interesnih dejavnosti. Razrednik posameznega oddelka vodi posebno evidenco o vsebinah in področjih, ki jih je dijak opravil.

      Šola lahko po lastni presoji prizna dijaku opravljene dejavnosti po dijakovi prosti izbiri, tudi, če jih ni opravil v organizaciji šole. Vendar lahko delež teh ur znaša le 30%  ur, ki so določene za posamezni program in letnik, 70% ur mora dijak opraviti iz vsebin, ki jih organizira šola. Dijak mora za dejavnosti, ki jih je opravil izven šole, prinesti pisno potrdilo.

      Interesne dejavnosti so organizirane skozi vse šolsko leto, posebej pa še v zadnjem tednu pouka za dijake 1. , 2. in 4. letnikov. Dijaki ne morejo biti opravičeni ali oproščeni opravljanja  interesnih dejavnosti.

      Dijak mora obveznosti iz interesnih dejavnosti opraviti v tekočem šolskem letu, v nasprotnem primeru ni uspešno opravil letnika. Če razrednik ob koncu pouka ugotovi, da dijak ni opravil ID, se dijaku ponudi možnost, da opravi vsebine, ki jih šola posebej določi za zamudnike. Teh ur dijak ne more opraviti izven šole, temveč samo v organizaciji šole.

      ID se v skladu s Pravilnikom o šolski dokumentaciji evidentirajo v letnem spričevalu in osebnem listu:  opravil / ni opravil.

 

INTERESNE DEJAVNOSTI V ORGANIZACIJI ŠOLE

 

Skupni enotni del:

 

·        športni dnevi,

·        kulturne in zgodovinske ekskurzije,

·        strokovne  ekskurzije,

·        naravoslovni dnevi,

·        obisk sejemskih prireditev

·        tečaj PP,

·        različne delavnice po načrtu ID

 

Dejavnosti po dijakovi izbiri:

 

·        tekmovanja v znanju (matematika, tuji jeziki, tehnika prodaje, gostinsko področje, ekonomija, zdravstvo),

·        tekmovanje za Cankarjevo priznanje,

·        sodelovanje v šolskem glasilu Prelom,

·        sodelovanje pri projektih in raziskovalnih nalogah,

·        aktivna udeležba v šolskih krožkih,

·        gledališki abonma,

·        udeležba na različnih predavanjih v šoli.

 

Dijak mora opraviti 70 % ur iz vsebin, ki jih ponuja in organizira šola.

 

 

PROGRAMI IN DEJAVNOSTI, KI NE POTEKAJO V ORGANIZACIJI ŠOLE

 

 

·        glasbena šola,

·        organizirani športni in plesni treningi,

·        aktivnosti v različnih kulturno umetniških društvih (pevski zbor…)

·        tečaji tujih jezikov, računalništva, različnih spretnosti in znanj,

·        pedagoško delo v planinski, taborniški ali skavtski organizaciji,

·        sodelovanje v drugih društvih (gasilskem…).

 

 

Dijak ima možnost, da 30% ur opravi izven šole.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

INTERESNE DEJAVNOSTI

ŠTEVILO UR

V  ORGANIZACIJI ŠOLE

Športni dan

6

Kulturni dan

6

Naravoslovni dan

6

Seznanitev s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v šolskem okolju

6

Strokovne ekskurzije in obiski sejemskih prireditev

6

Krajši ogledi

4

Tečaj PP

16

Metode učenja in učne navade

2

Ogled šolske knjižnice

2

Svetovanje glede zaposlovanja, nadaljevanja izobraževanja

2

Vzgoja za družino, mir in ne nasilje

4

Šolska tekmovanja

2

Regijska tekmovanja

4

Državna tekmovanja

6

Sodelovanje v šolskem glasilu Prelom

20*

Sodelovanje raziskovalnih nalogah

20*

Sodelovanje v šolskih projektih

20*

Sodelovanje v mednarodnih projektih

20*

Gledališka, filmska predstava

2

Aktivna udeležba v šolskih krožkih

20*

Pomoč pri izvedbi informativnega dneva

4

Prostovoljno socialno delo

20*

Učna pomoč sošolcem

20*

Sodelovanje na različnih prireditvah in pogostitvah

4*

DEJAVNOSTI, KI NISO V ORGANIZACIJI ŠOLE (30% ur ID)

Organizirano športno treniranje (različne športne panoge)

 

Glasbena šola

 

Sodelovanje v različnih kulturno-umetniških društvih

 

Tečaji tujih jezikov, računalništva…

 

Tečaj CPP

 

Pedagoško delo v planinski, taborniški ali skavtski organizaciji

 

Sodelovanje v drugih društvih

(gasilsko društvo …)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Opomba: * mentor dejavnosti določi število ur za posameznega dijaka.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OPREMA DIJAKOV ZA PRAKTIČNI POUK V ŠOLI

 

PROGRAM: OSKRBNIK

PROGRAM: POMOČNIK GOSPODINJE OSKRBNICE

PROGRAM: POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI

 

      Pepita oziroma bele hlače, krilo ali hlače, bela jakna, predpasnik, pokrivalo, ortopedska obutev, napisi, dve kuhinjski krpi.

 

PROGRAM: KUHAR–NATAKAR, KUHAR

PROGRAM: GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE

     Pepita oziroma bele hlače, krilo ali hlače, bela jakna, predpasnik, pokrivalo, ortopedska obutev, napisi, dve kuhinjski krpi.

     Črne hlače, črno krilo, telovnik, bela bluza, metuljček, črne čevlje.

      Opremo je potrebno redno vzdrževati in prati tedensko.

 

PROGRAM: GOSTINSKO-TURISTIČNI TEHNIK

PROGRAM: GASTRONOMIJA

 

      Dijaki imajo predpisano šolsko uniformo, ki jo kupijo v šoli ob začetku novega šolskega leta.

 

PROGRAM: POMOČNIK GOSPODINJE OSKRBNICE

PROGRAM: OSKRBNIK

PROGRAM: POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI

 

      Dijaki potrebujejo naslednje pripomočke: šiviljske škarje, merilni trak, bucike, krojaško kredo, ročne igle.

       Za izdelavo izdelkov pri praktičnem pouku bodo potrebovali nekaj kosov blaga. Vse delovne pripomočke in tudi blago lahko po ugodni ceni kupijo v šolskem šiviljskem studiu, ki je v isti stavbi kot učilnica za praktični pouk.

 

PROGRAM: ZDRAVSTVENA NEGA

 

Dijaki potrebujejo bele hlače, belo tuniko s kratkimi rokavi in bele cokle.

 

 

DELOVNA PRAKSA

 

      Delovna praksa je sestavni del učnega procesa. Z opravljanjem delovne prakse dijaki preverijo v šoli pridobljeno znanje, se neposredno seznanjajo z organizacijo, vsebino in tehniko dela. Dijakom omogoča, da si z neposrednim delom v podjetju pridobijo strokovna in praktična znanja ter spretnosti za delo.

       Prakso opravljajo  v podjetjih, s katerimi šola sklene pogodbo  o izvajanju delovne prakse. K pogodbi je priložen tudi učni načrt in ocenjevalni list. Če dijak opravlja delovno prakso v živilskem podjetju, mu šola izda potrdilo, da je seznanjen z vsebinami HACCP sistema. Te vsebine šola organizira v okviru izbirnih predmetov.

      Organizator delovne prakse sodeluje s podjetji ter šolo in dijaki, hkrati pa spremlja delo dijakov na praksi.

 

 

Namen delovne prakse

 

·        Dijaki z aktivnim vključevanjem v delovni proces spoznajo  delo, organizacijo dela in položaj delavca v podjetju.

·        Z neposrednim vključevanjem v delovni proces spoznajo delovne postopke, jih vrednotijo in povezujejo teorijo s prakso.

·        Spoznavajo dela in naloge svojega poklicnega področja ter v njih neposredno sodelujejo.

·        Oblikujejo ustvarjalen odnos do dela.

·        Razvijajo vztrajnost, natančnost in smisel za kreativno uporabo znanja.

·        Z rezultati svojega dela prispevajo k dohodku oz. dobičku podjetja.

 

 

Opravljanje delovne prakse

 

      Podjetje, ki je sprejelo dijake na delovno prakso, organizira izvajanje po učnem načrtu, ki ga dobi skupaj s pogodbo in ocenjevalnim listom.

     Pogoji izvajanja se opredelijo s pogodbo med podjetjem in šolo. Šola dijake razporedi na delovno prakso po letnem  delovnem načrtu šole, praviloma celoten oddelek istočasno.

      Dijaki morajo na delovni praksi upoštevati razpored izvajanja, delovni čas, predpise varstva pri delu, navodila o uporabi zaščitnih in delovnih sredstev ter vsa druga navodila, ki jih uvajajo podjetja in šola za uspešno izvajanje delovne prakse.

     Dijaki pišejo tudi dnevnik, ki ga kupijo v šoli. En teden po končani praksi ga oddajo v pregled organizatorju delovne prakse. Organizator delovne prakse dnevnik pregleda in oceni. Dijaki so ocenjeni z ocenami: zelo uspešno, uspešno in manj uspešno. Pogoj za napredovanje v višji letnik oziroma zaključek šolanja je uspešno opravljena delovna praksa.

 

ŠOLSKI DONATORSKI SKLAD

 

 

      V Srednji šoli Zagorje smo ustanovili tudi šolski donatorski sklad. Osnovni cilj sklada je zbrati čim več sredstev, kar bi omogočilo realizacijo programa. Sredstva bomo zbirali s prostovoljnimi prispevki staršev, z donatorskimi in sponzorskimi sredstvi posameznikov, podjetij, ustanov ter organizacijo različnih prireditev.

      Opredelili smo tudi načrt porabe zbranih sredstev in sicer bomo sredstva namenili za izboljšanje materialnih pogojev, za nakup nadstandardne opreme, nagrade dijakom in učiteljem, za socialne transfere in za promocijsko dejavnost šole.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

           

PRAVILA SREDNJE ŠOLE ZAGORJE

 

Na osnovi določb 6. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS št. 43/2007)), ravnateljica Srednje šole Zagorje, določa:

 

·         hišni red,

·         način zagotavljanja varnosti in zdravja dijakov,

·         merila in postopke izrekanja pohval, podeljevanja nagrad in priznanj,

·         odškodninsko odgovornost,

·         alternativne ukrepe,

·         drugo (dežurstvo dijakov in učiteljev, obvezna predpisana oprema …).

 

Pred izdajo so bila Pravila usklajena na učiteljskem zboru, skupnosti dijakov, svetu staršev in svetu Srednje šole Zagorje.

Publikacija z naslovom Pravila Srednje šole Zagorje, v nadaljevanju Pravila SŠZ, seznanjajo profesorje, dijake in starše z vsemi  pravili, ki veljajo v šoli.

Pravila SŠZ niso samo prepis predpisov in pravil, temveč pripomoček, ki bo pomagal pri vzpostavljanju ugodnih razmer za kvalitetno šolsko vzgojno in izobraževalno delo.

Pravila se lahko v prihodnjih letih dopolnjujejo in prilagajajo novim pedagoškim spoznanjem.

Pravila SŠZ so objavljena tudi na spletni strani šole.

Pravila SŠZ obsegajo vse člene Pravilnika o šolskem redu, dopolnjene v členih, ki dopolnitev dovoljujejo. Obsegajo hišni red, naloge dežurnih učiteljev in dijakov, izrekanje pohval, nagrad, alternativne ukrepe, skrb za zdravje in varnost dijakov, zahteve po predpisani obvezni opremi za pouk, oblike stikov s starši, oblike informiranja dijakov, staršev …                                                      

                                                                                                                                                                 Anica Ule Maček, ravnateljica                                                      

 

I. SPLOŠNA DOLOČBA

 

1. člen
(Vsebina pravilnika, 1. člen PŠR)

Ta pravilnik določa pravice, dolžnosti in prepovedi za dijake v času organiziranega izobraževalnega dela (v nadaljnjem besedilu: pouk), ki se izvaja v šoli, na šolskih površinah ali drugje (v nadaljnjem besedilu: šola) v skladu z letnim delovnim načrtom, način uveljavljanja pravic in izpolnjevanja dolžnosti, izrekanje vzgojnih ukrepov za kršitve, določene s tem pravilnikom in s splošnimi akti šole (v nadaljnjem besedilu: šolska pravila) ter pravice in dolžnosti strokovnih delavcev šole (v nadaljnjem besedilu: učitelji) in ravnatelja šole pri uresničevanju določb tega pravilnika.

Pravice in dolžnosti dijaka izhajajo iz statusa dijaka.

II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DIJAKOV

 

2. člen
(Pravice dijakov, 2. člen PŠR)

Dijak ima predvsem pravico do:

– sodelovanja pri oblikovanju tistega dela letnega delovnega načrta, ki v skladu s tem pravilnikom in šolskimi pravili določa obveznosti dijakov,

– prisotnosti pri pouku,

– kakovostnega pouka,

– sprotnih in objektivnih informacij,

– spoštovanja osebnosti,

– upoštevanja individualnih in razvojnih posebnosti,

– prilagoditve pogojev dela v primerih iz 8. člena tega pravilnika,

– varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja v šoli,

– enakopravnega obravnavanja ne glede na spol, raso in etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine,

– varnega, zdravega in vzpodbudnega delovnega okolja,

– strokovne pomoči ter svetovanja pri šolskem delu,

– varovanja osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,

– delovanja v skupnosti dijakov,

– izražanja mnenj in posredovanja predlogov, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom šole,

–        zagovora in pritožbe v postopku izrekanja vzgojnih ukrepov,

–        dodatne razlage in nasveta tudi izven pouka.

 

 

3. člen
(Dolžnosti dijakov, 3. člen PŠR)

Dijak ima predvsem dolžnost, da:

– redno in pravočasno obiskuje pouk in izpolnjuje obveznosti, določene z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom in drugimi predpisi,

– dijakov in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu,

– ravna v skladu z navodili učiteljev oziroma šole,

– skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete drugih,

– skrbi za čisto okolje,

– spoštuje splošne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur,

– spoštuje pravice dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,

– prispeva k ugledu šole,

 – varuje ter odgovorno ravna s premoženjem šole, lastnino dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,

·         pozdravlja in ima spoštljiv odnos do profesorjev ter sošolcev v šoli in izven nje,

·         redno in vestno skrbi za higieno, red, čistočo in urejenost šole ter njene okolice,

·         najdene predmete takoj odnese v tajništvo ali preda učitelju, ki ima tisto uro pouk v razredu,

·         vestno opravlja naloge razrednega reditelja in dežurnega dijaka.

Dijaki skrbijo za red in čistočo v vseh prostorih, kjer se odvija pouk. Stole in mize lahko prenašajo le z dovoljenjem učitelja. Nastalo škodo morajo reditelji takoj javiti razredniku ali v tajništvo šole. Vse stroške škode, povzročene namerno ali iz malomarnosti, plača povzročitelj. Če škodo ali povzročitelja sošolci prikrivajo, poravnajo škodo vsi v oddelku.

 

4. člen

(Odmori)

Dopoldanski glavni odmor traja od 9.25 do 9.45, popoldanski pa od 14.40 do 14.55. Namenjen je malici in sprostitvi dijakov. Med glavnim odmorom dijaki zapustijo učilnice in gredo na šolsko dvorišče ali pa so na šolskih hodnikih.

Odmori med šolskimi urami trajajo 5 minut in so namenjeni zamenjavi učilnic.

 

5. člen

(Dežurstvo dijakov)

Navodila za opravljanje dežurstva:

·         Dijaki morajo dežurati po razporedu.

·         5 minut pred začetkom dežurstva dežurni dijak prevzame zvezek dežurstva v zbornici.

·         Če so na dan, ko bi morali dežurati, odsotni, to nalogo opravijo ob vrnitvi v šolo. Odsotnega dijaka nadomesti naslednji dijak po abecednem seznamu.

·         Pri mizi dežurnega dijaka se ne smejo zadrževati drugi dijaki.

·         Svoje delo so dolžni opravljati vestno in odgovorno.

·         Dežurni dijak je odgovoren dežurnemu učitelju.

·         V primeru večjih kršitev dežurnega reda  šola dijaku izreče vzgojni ukrep.

·         V zvezku dežurstva se vodi evidenca dežurnih dijakov.

 

Naloge dežurnega dijaka:

·         Skrbi  za red in disciplino na šoli.

·         5 minut pred začetkom dežurstva prevzame zvezek v zbornici.

·         Pozdravlja zunanje obiskovalce in jih usmerja.

·         Skrbi, da med poukom na hodnikih nihče ne moti pouka.

·         V nujnih primerih na željo staršev po odobritvi ravnateljice ali njene namestnice pokliče dijaka iz razreda.

·         V popoldanskem času ravna tudi po navodilih receptorja informatorja.

·         Vse probleme in nepravilnosti zabeleži  v zvezek dežurstva.

·         Skrbi, da so med poukom vrata WC-ja zaklenjena in ugasnjene luči.

·         Po glavnem odmoru (dopoldanskem in popoldanskem) očisti hodnike.

·         Raznaša okrožnice in obvestila po razredih.

·         Po potrebi zapira vhodna vrata in vrata učilnic.

·         Opozarja dijake na vzdrževanje reda in čistoče v šoli ter šolski okolici.

·         Po dopoldanskem urniku se dežurstvo prične ob 7.00 in se zaključi ob 13.00 ne glede na urnik svojega oddelka.

·         Pri urah napovedanega ocenjevanja je dolžen prisostvovati. O tem mora obvestiti dežurnega učitelja in si priskrbeti ustrezno nadomeščanje. Zamenjavo mora zabeležiti v zvezek dežurstva.

 

6. člen

(Dežurstvo učiteljev)

Ena od nalog vseh strokovnih delavcev na Srednji šoli Zagorje je tudi dežurstvo.

Vsak učitelj je dežuren po razporedu, ki ga pripravi  vodstvo šole.

Ime in priimek dežurnega učitelja sta objavljena na oglasni tabli zbornice in šole.

     Naloge dežurnega učitelja:

·         Med odmori in prostimi urami preverja delo dežurnega dijaka ter mu po potrebi daje dodatna navodila.

·         Med odmori spremlja vedenje dijakov.

·         Nadzira red v šolskih prostorih in v času glavnega odmora v okolici šole.

·         Ukrepa v primeru ogroženosti dijakov in premoženja.

·         Zagotovi nujno pomoč, kadar je to potrebno (policija, gasilci, medicinska pomoč).

·         Ob koncu dežurstva svoja opažanja in pripombe vpiše v zvezek dežurstva učiteljev.

Poleg dežurnih strokovnih delavcev so za varovanje zadolženi vsi ostali delavci šole.

 

7. člen

(Prostori za sprejem obiskovalcev)

Uradna prostora za sprejem obiskovalcev sta tajništvo šole v času uradnih ur in prostor šolske svetovalne službe. V druge prostore smejo obiskovalci vstopati samo v spremstvu zaposlenih.

 

8. člen

(Obveščanje dijakov)

Šola uporablja oglasno desko, ozvočnice in okrožnice za posredovanje informacij dijakom.

Uradna obvestila, pomembna za dijake, nadomeščanja manjkajočih učiteljev in zamenjave učilnic, so objavljena na oglasni tabli v II. nadstropju oziroma poleg tajništva šole.

 

9. člen

(Mobilni telefoni)

Dijaki morajo imeti mobilne telefone v času pouka izključene.

 

10. člen

(Vzdrževanje prostorov, opreme in šolskega inventarja)

Za vzdrževanje higiensko sanitarnega režima v učilnicah, po hodnikih in straniščih so odgovorni vsi dijaki in vsi delavci šole.

Posedanje po mizah, po tleh, na stopnicah in stopniščnih ograjah ni dovoljeno.

Smeti so dijaki dolžni odlagati samo v koše.

Kajenje, uživanje alkohola, drog in drugih psihogenih sredstev je v prostorih šole in na šolskih površinah prepovedano.

V šolske prostore in na šolske površine je prepovedano prinašanje in razširjanje alkohola, narkotikov in drugih psihogenih sredstev.

Namerno uničevanje šolskega inventarja, pisanje po klopeh, stolih, stenah in straniščih je prepovedano.

Popisane klopi in stole so dijaki dolžni občasno očistiti.

 

11. člen

(Urejenost prostorov)

Dijaki morajo skrbeti za red in čistočo v učilnicah, v telovadnici, na hodnikih in v straniščih. Nastalo škodo morajo reditelji takoj javiti razredniku oziroma dežurnemu učitelju. Škodo poravna krivec – posameznik oziroma vsi dijaki v oddelku, v katerem reditelj škode ni prijavil. V primeru škode v straniščih, na hodnikih  in v ostalih skupnih prostorih, za katero krivca nismo odkrili, krijejo stroške vsi dijaki. Škodo poravnajo dijaki sproti.

 

12. člen

(Malica)

Dijaki lahko kupijo malico in osvežilne napitke v šolskem bistroju, ki je  v pritličju šole. V tem prostoru, ki je hkrati jedilnica, lahko malico tudi pojedo.

 

13. člen

(Vedenje dijakov)

Dijaki morajo v šoli, če obstaja nevarnost poškodbe, upoštevati vse varnostne ukrepe, ki jih določa pravilnik o varstvu pri delu. Za nesreče, ki bi se zgodile zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov, odgovarja dijak sam.

Na ekskurzijah, športnih dnevih, prireditvah morajo dijaki upoštevati in izpolnjevati navodila vodij oziroma  učiteljev spremljevalcev.

V primeru, ko učitelj spremljevalec sumi, da dijak poseduje nedovoljena sredstva, ima pravico pregledati njegovo osebno prtljago. O tem obvesti starše.

Neupoštevanje določb iz pravilnika o varstvu pri delu oziroma navodil učiteljev spremljevalcev se pri izreku vzgojnega ukrepa šteje kot težja, lahko pa tudi kot najtežja  disciplinska kršitev. O teži posameznega prestopka odločijo učitelji, vodje in učitelji spremljevalci posamično.

 

14. člen

(Dolžnosti rediteljev)

Za red v učilnicah in drugih šolskih  prostorih so še posebej odgovorni reditelji.

Razrednik vsak teden določi in na ustrezno mesto v dnevnik vpiše imeni dveh dijakov, ki opravljata naloge rediteljev.

Reditelji se določajo po abecednem vrstnem redu priimkov dijakov. V kolikor reditelja nista prisotna pri pouku, lahko učitelj, ki uro vodi, določi dva druga dijaka, ki bosta med njegovo šolsko uro opravljala naloge rediteljev.

V primeru neizpolnjevanja ali slabega izpolnjevanja rediteljskih dolžnosti  sta lahko ista dijaka reditelja tudi več tednov zapored.

Naloge rediteljev:

·         V času odsotnosti učitelja skrbita za red in disciplino. Če rediteljev ni, je za varnost in red odgovoren predsednik razreda oziroma njegov namestnik.

·         Na začetku šolske ure javita odsotne dijake ter po potrebi prižgeta luči in prineseta kredo.

·         Po zaključku učne ure pobrišeta tablo, poravnata klopi in pospravita smeti.

·         Pomočniku ravnatelja ali v tajništvo javita morebitno odsotnost učitelja deset minut po zvonjenju.

·         Dežurnemu učitelju, ki nadzoruje red in disciplino, razredniku ali svetovalni službi javita kršitve hišnega reda med odmori.

·         Opravljata druge naloge, ki jima jih naložijo ravnateljica ali učitelji.

 

15. člen
(Prepovedi, 4. člen PŠR)

V šoli je prepovedano:

– psihično in fizično nasilje,

– kajenje, uživanje alkohola in drugih drog,

– prisostvovanje pod vplivom alkohola in drugih drog,

– posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog,

– posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,

– obnašanje v nasprotju s šolskimi pravili,

§         igranje za denar,

§         nagibanje in metanje predmetov skozi šolska okna ter sedenje na okenskih policah.

Določbe tega člena veljajo tudi na strokovnih ekskurzijah, športnih dnevih, športnih taborih, izletih in drugih oblikah dela, ki ga organizira šola.

 

 

 

III. OBVEZNOSTI ŠOLE

 

16. člen
(Seznanitev dijakov in staršev, 5. člen PŠR)

Šola ob vpisu seznani dijake in starše oziroma zakonite zastopnike (v nadaljnjem besedilu: starši) z značilnostmi izobraževalnega programa, pravicami, dolžnostmi, prepovedmi, šolskimi pravili in organizacijo dela šole, kar dijaki in starši potrdijo s podpisom.

V času izobraževanja šola seznanja dijake in starše s spremembami šolskih pravil.

17. člen
(šolska pravila, 6. člen PŠR)

Šolska pravila določajo hišni red in druga pravila v skladu s tem pravilnikom in drugimi predpisi.

Šolska pravila določi ravnatelj.

Ravnatelj si pred določitvijo šolskih pravil pridobi mnenje učiteljskega zbora, skupnosti dijakov in sveta šole, v primeru iz prvega odstavka 18. člena tega pravilnika pa tudi mnenje sveta staršev.



 

18. člen

(Hišni red SŠ Zagorje)

 

Hišni red SŠ Zagorje je sestavni del Pravil Srednje šole Zagorje. Okvirna vsebina hišnega reda vsebuje:

·         varovanje šole in nadzor nad vstopom,

·         dežurstvo strokovnih delavcev in dijakov v času organiziranega izobraževalnega dela,

·         hranjenje garderobe,

·         način informiranja dijakov.

Začetek teoretičnega dela pouka (splošno izobraževalni in strokovno teoretični predmeti) je ob 7.00, začetek praktičnega pouka pa ob 6.30.

Med odmori so učilnice zaklenjene. Dijaki počakajo na začetek pouka pred učilnico in vstopajo  v učilnico za profesorjem.

V razredu so dijaki preobuti v copate in brez vrhnjih oblačil. Odvečno garderobo in čevlje lahko shranijo v garderobne omarice. Čevlje in vrhnja oblačila lahko odnesejo tudi s seboj v razred, s tem da so čevlji shranjeni v vrečki, vrhnja oblačila pa na stolih.

Pri praktičnem pouku, ki se izvaja na šoli, veljajo še dodatna navodila glede predpisane opreme, ki jih predpisuje zdravstvena in delovna zakonodaja, in jih dijaki morajo upoštevati. Uporaba mobilnega telefona med poukom ni dovoljena.

S šolsko stavbo in opremo v njej je zaposlenim in dijakom zaupana velika vrednost. Za nedotakljivost le-teh skrbijo vsi zaposleni in dijaki.

Dijaki so za poškodbe prostorov in opreme disciplinsko in materialno odgovorni.

V pritličju šole je prostor za dežurnega dijaka. Naloge dežurnega so posebej predpisane.

Po glavnem popoldanskem odmoru receptor informator oziroma hišnik zaklene vhodna vrata  v šolsko stavbo. Vhodna vrata odklepa v odmorih oziroma izredno po naročilu profesorja ali dežurnega  učitelja.

Kajenje v šolskih prostorih, učilnicah za praktični pouk, v telovadnici in pred vhodi v vse šolske prostore je prepovedano. Na zemljišču šole kajenje ni dovoljeno.

Posedovanje in uživanje alkohola ter drog ni dovoljeno. Če profesor meni, da je dijak pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc, o tem obvesti starše.

Vsi dijaki skrbijo za čistočo in urejenost šolske okolice.

Na poti v šolo in iz nje se morajo dijaki dostojno vesti.

Dijakom, ki ne bodo upoštevali pravil Hišnega reda SŠ Zagorje, se izreče ukrep v skladu s Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah.

IV. SODELOVANJE S STARŠI IN AKTIVNOSTI DIJAKOV

 

19. člen

(Sodelovanje s starši, 7. člen PŠR )

Razrednik in učitelji sodelujejo s starši na roditeljskih sestankih in govorilnih urah, lahko pa se dogovorijo tudi za druge oblike sodelovanja.

Na naši šoli verjamemo v nujnost dobrega sodelovanja s starši. V ta namen imamo organizirane roditeljske sestanke ter skupne in individualne govorilne ure.

Vsak oddelek ima v šolskem letu najmanj dva roditeljska sestanka. Razrednik lahko skliče tudi izredne roditeljske sestanke. Pred tem si mora pridobiti soglasje ravnateljice.

Skupne govorilne ure potekajo enkrat mesečno v popoldanskih urah. Enkrat tedensko ima vsak učitelj govorilno uro za starše. Predvideni termini skupnih govorilnih ur in dnevi individualnih govorilnih ur so objavljeni v šolski publikaciji. Termini individualnih govorilnih ur se spremenijo ob menjavi urnika, običajno v mesecu januarju.

 

 

20. člen
(Prilagoditev pogojev dela, 8. člen PŠR)

Šola prilagodi pogoje dela:

– dijakom, ki pridobijo status v skladu s pravili o prilagajanju šolskih obveznosti,

– dijakom s posebnimi potrebami,

– dijakom s pedagoško pogodbo.

 

21. člen
(Pedagoška pogodba, 9. člen PŠR)

S pedagoško pogodbo (v nadaljnjem besedilu: pogodba) se lahko v primeru dolgotrajne bolezni, poškodb, športnih in kulturnih dejavnosti, prihoda iz tuje države in v drugih utemeljenih primerih dijaku prilagodijo pravice in dolžnosti, če bi s tem prispevali k njegovemu boljšemu uspehu.

Pogodba se lahko sklene na predlog dijaka, razrednika ali staršev.

O sklenitvi pogodbe odloči ravnatelj po pridobitvi mnenja oddelčnega učiteljskega zbora.

S pogodbo, ki jo sklenejo ravnatelj, starši in dijak, se določijo medsebojne pravice in obveznosti, in sicer:

– obdobje obvezne prisotnosti pri pouku,

– pravice in obveznosti dijaka pri pouku,

– način in roki za ocenjevanje znanja,

– način in roki za izpolnjevanje drugih obveznosti,

– druge pravice in obveznosti,

– obdobje, za katero se pogodba sklene,

– razlogi za mirovanje oziroma prenehanje pogodbe.

 

22. člen

(Končni izleti, 10. člen PŠR)

Končne izlete dijakov šola lahko predvidi v letnem delovnem načrtu kot svojo nadstandardno storitev, pri čemer zagotovi spremstvo dijakov v skladu z normativi in standardi.

Končni izleti se lahko organizirajo na dneve, ki so s šolskim koledarjem predvideni kot pouka prosti čas.

 

23. člen
(Skupnost dijakov, 11. člen PŠR )

Dijaki se lahko organizirajo v skupnost dijakov. Šola zagotovi osnovne pogoje za delo skupnosti (npr. prostor in potrebne informacije). Skupnost dijakov deluje v skladu s svojimi pravili in se praviloma sestaja izven pouka. Ravnatelj lahko ob soglasju skupnosti dijakov tej določi mentorja.

Učiteljski zbor, svet staršev in svet šole obravnavajo predloge, mnenja in pobude skupnosti dijakov ter jih seznanijo s svojimi stališči in odločitvami.

Ob začetku pouka oddelčne skupnosti dijakov izvolijo svojega predstavnika v Dijaško skupnost SŠ Zagorje (v nadaljevanju DS). Prvi sestanek DS skliče ravnateljica. Na prvem sestanku DS izvoli predsednika, ki je obenem tudi predstavnik v Svetu SŠ Zagorje. Ravnateljica lahko določi tudi mentorja DS (nekdo od učiteljev).

Vse naslednje sestanke DS sklicuje predsednik. Ravnateljica lahko povabi predsednika DS na konference učiteljskega zbora. Na konferencah predsednik DS poda predloge in mnenja DS.

 

24. člen
(Dejavnost dijakov, 12. člen PŠR)

Dijaki lahko izdajajo šolski časopis, druga gradiva, organizirajo šolska društva, šolski radio in drugo. Za to si morajo pridobiti vnaprejšnje soglasje ravnatelja.

 

25. člen

 (Protest dijakov, 13. člen)

Če dijaška organizacija, v katero je včlanjena več kot tretjina vseh dijakov v državi, organizira prekinitev pouka ali drugo obliko protesta (v nadaljnjem besedilu: protest), mora najmanj pet delovnih dni pred protestom o tem pisno obvestiti šolo.

O nameravani udeležbi na protestu dijak predhodno obvesti razrednika.

Dijaška organizacija je dolžna voditi poimenski seznam s podpisi dijakov, ki so se udeležili protesta, in ga v petih delovnih dneh po protestu posredovati šoli.

Če se šola ravna po 16. členu tega pravilnika in ne prejme poimenskega seznama iz prejšnjega odstavka, je odsotnost neopravičena, če pa se ravna po 18. členu tega pravilnika, o odsotnosti obvesti starše.

Šola ni odgovorna za zagotavljanje varnosti dijakov, ki se udeležijo protesta.

 

V. PRISOTNOST IN ODSOTNOST OD POUKA

 

26. člen
(Obvezna prisotnost pri pouku, 14. člen PŠR)

S šolskimi pravili se lahko določi odstotek obvezne prisotnosti pri pouku.

Na SŠ Zagorje velja v šolskem letu 2008/09  80% obvezne prisotnosti pri vseh predmetih.

27. člen
(Obveščanje o odsotnosti, 15. člen PŠR)

Starši morajo čimprej, najkasneje pa v treh delovnih dneh od izostanka dijaka od pouka, o izostanku obvestiti šolo oziroma razrednika (v nadaljnjem besedilu: razrednik).

Obvestilo o odsotnosti (in ne opravičilo), je lahko pisno (po običajni pošti ali po elektronski pošti) ali telefonsko v zbornico SŠ Zagorje. Učitelj, ki po telefonu sprejme obvestilo o izostanku, ga zapiše v  ustrezni zvezek ob telefonu.

Če razrednik v roku iz prejšnjega odstavka ni obveščen o vzroku izostanka dijaka od pouka (v nadaljnjem besedilu: odsotnost), vzpostavi stik s starši.

S šolskimi pravili se lahko določi podrobnejši način medsebojnega obveščanja o odsotnosti.

 

28. člen

(Evidentiranje odsotnosti, 18. člen PŠR)

Ne glede na določbo 16. člena tega pravilnika se lahko s šolskimi pravili določi, da se odsotnost le evidentira.

V primeru evidentiranja odsotnosti morajo starši najkasneje v petih delovnih dneh po prihodu dijaka k pouku razrednika pisno obvestiti o vzroku odsotnosti.

Razrednik lahko upošteva obvestilo, ki ga dijak ali starši iz utemeljenega razloga predložijo po izteku roka iz prejšnjega odstavka.

Če starši v roku iz drugega odstavka tega člena razrednika ne obvestijo o vzroku odsotnosti oziroma, če razrednik ne upošteva obvestila iz prejšnjega odstavka, razrednik o odsotnosti oziroma neupoštevanju obvestila seznani starše.

Če razrednik podvomi v verodostojnost podpisa na obvestilu, to preveri pri starših.

V primeru evidentiranja odsotnosti se določbe prejšnjega člena ne uporabljajo.

 

29. člen
(Vpis odsotnosti in obveščanje, 19. člen PŠR)

Odsotnost vpiše v dnevnik šolskega dela učitelj, ki uro vodi, ostale odsotnosti pa razrednik.

Razrednik obvešča starše o odsotnosti na roditeljskih sestankih, govorilnih urah ob koncu ocenjevalnega obdobja ali na drug način, ki ga dogovori s starši.

O odsotnosti iz prejšnjega člena obvešča razrednik starše najmanj dvakrat mesečno.

 

30. člen
(Dovoljena in napovedana odsotnost, 20. člen PŠR)

Odsotnost od ure pouka dovoli učitelj, ki uro vodi.

Odsotnost do tri dni dovoljuje razrednik, nad tri dni pa ravnatelj.

Odsotnost lahko ob soglasju staršev pisno napovejo športne, kulturne, druge organizacije ali šole najmanj tri dni pred nameravano odsotnostjo.

Ne glede na prejšnje odstavke tega člena ne more naenkrat izrabiti pravice do napovedane odsotnosti več kot ena četrtina dijakov oddelka. V tem primeru razrednik upošteva vrstni red napovedi.

 

31. člen

(Dejavnosti na začetku pouka)

Dijaki počakajo učitelje pred učilnicami. V kolikor učitelja deset minut po zvonjenju ni, sta reditelja dolžna to sporočiti pomočnici ravnateljice ali v tajništvo.

Dijak, ki mora oditi od pouka iz opravičljivih razlogov, na začetku pouka prosi za dovoljenje učitelja, ki ima tisto uro pouk v razredu.

 

32. člen

 (Utemeljeni razlogi za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka, 21. člen PŠR)

Starši lahko pisno zaprosijo razrednika, da dijaku zaradi utemeljenih razlogov (npr. vozni red javnih prevoznih sredstev, vzporedno izobraževanje in podobno) dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka.

Če razrednik odsotnost iz prejšnjega odstavka dovoli, jo evidentira in o tem obvesti dijaka, starše in oddelčni učiteljski zbor, če je ne dovoli, pa o tem obvesti le dijaka in starše.

 

33. člen

 (Oprostitev sodelovanja pri pouku iz zdravstvenih razlogov, 22. člen PŠR)

Starši lahko zaprosijo šolo za oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku določenega predmeta. O prošnji, ki ji je potrebno priložiti dokazila z navodili zdravnika, odloči ravnatelj.

Dijaka, ki je zaradi zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri pouku določenega predmeta, lahko šola vključi v druge oblike dela.

Dijaka, ki ni v celoti oproščen sodelovanja pri pouku določenega predmeta, učitelj na podlagi navodil zdravnika individualno usmerja v oblike dela, ki ne ogrožajo njegovega zdravja.

Razrednik v predpisani dokumentaciji evidentira vrsto in trajanje oprostitve sodelovanja pri pouku in o tem obvesti oddelčni učiteljski zbor.

Dijaki, ki so oproščeni sodelovanja pri urah športne vzgoje, morajo biti prisotni pri izvedbi teh ur, beleži se tudi njihova odsotnost od pouka. Če so ure športne vzgoje na začetku ali na koncu pouka, jim učitelj športne vzgoje, ki uro vodi, lahko dovoli izostanek od pouka. V tem primeru se njihova odsotnost ne beleži v dnevnik.

 

34. člen

(Pomoč dijaku, 23. člen PŠR)

Ravnatelj določi na predlog oddelčnega učiteljskega zbora način pomoči dijaku, ki je bil iz zdravstvenih razlogov dalj časa odsoten.

 

35. člen
(Začasna prepoved prisotnosti pri pouku, 24. člen PŠR)

S šolskimi pravili se lahko določi, da se dijaku prepove prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne v primeru:

– neprimernega odnosa do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,

– neprimernega odnosa do šolskega in drugega premoženja,

– posedovanja predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,

– neupoštevanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu,

§         onemogočanje normalnega poteka pouka, če izrazito moti učitelja, da ne more kakovostno nadaljevati z uro.

V primeru iz prejšnjega odstavka se s šolskimi pravili določi postopek obravnave in način vključitve dijaka v druge oblike dela.

Dijaku se začasno prepove prisotnost pri pouku, ko je nevaren sebi in drugim (okolici). Učitelj pošlje v dopoldanskem času enega izmed dijakov k svetovalni službi, v popoldanskem času k receptorju informatorju, od koder pokličejo starše, policijo ali reševalce.

Izrečeno prepoved mora učitelj vpisati v mapo oddelka in o njej oddati pisno poročilo ravnateljici.

Dijak, kateremu je bil izrečen ukor učiteljskega zbora, ne more prisostvovati aktivnostim, ki se izvajajo v tujini (športni tabori, ekskurzije, izmenjave dijakov). Za takega dijaka se organizirajo druge oblike dela.

 

36. člen

 (Izpis iz šole, 25. člen PŠR)

Dijak se lahko izpiše iz šole s soglasjem staršev. Šola mu izda izpisnico. Z dnem izpisa iz šole mu preneha status dijaka.

 

37. člen
(Črtanje iz evidence vpisanih dijakov, 26. člen)

Če dijak od začetka šolskega leta ne obiskuje pouka oziroma ga preneha obiskovati, starši pa šole ne obvestijo o njegovi odsotnosti v roku iz 15. člena tega pravilnika, šola o tem obvesti starše priporočeno s povratnico in jih seznani s posledicami odsotnosti. Določi jim osemdnevni rok za odgovor.

Če šola v osmih dneh ne prejme odgovora, izda dijaku odločbo o črtanju iz evidence vpisanih dijakov.

 

VI. ZDRAVJE IN VARNOST DIJAKOV

38. člen
(Zdravstveno varstvo, 27. člen PŠR)

Šola je dolžna sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva dijakov, zlasti pri izvedbi obveznih zdravstvenih pregledov in obveznih cepljenj dijakov.

V času pouka nudi dijakom nujno zdravniško pomoč ZD Zagorje, in sicer vsak dan od 7.00 do 19.00. V ostalih primerih se morajo obračati na svoje osebne zdravnike, ki dijakom izdajo opravičila za daljšo odsotnost od pouka  ali morebitno oprostitev od pouka športne vzgoje.

V primeru poškodbe, nenadne slabosti ali bolezni dijaka med poukom oziroma pri drugih šolskih dejavnostih učitelj poskrbi za dijaka tako, da mu nudi prvo pomoč in ga po potrebi pospremi v ustrezno zdravstveno ustanovo ter o tem takoj obvesti starše. V primeru poškodbe zaradi nasilnih dejanj obvesti tudi policijo. Učitelj napiše zapisnik o dogodku in ga odda ravnateljici.

39. člen
(Preventivna dejavnost šole, 28. člen PŠR)

Šola s preventivnim delovanjem ozavešča dijake o:

– varstvu okolja,

– zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa,

– varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji (npr. nezgode, kajenje, uživanje alkohola in drugih drog, druge vrste zasvojenosti),

– različnih vrstah nasilja,

– tveganem spolnem vedenju.

Šola v okviru izobraževanja vzpodbuja dijake k sprejemanju splošnih civilizacijskih vrednot.

Šola pri pouku seznanja dijake z načinom iskanja ustrezne pomoči, ko se znajdejo v nevarnosti ali stiski.

40. člen
(Varnost in zdravje dijakov, 29. člen PŠR)

Šola skrbi za varnost in zdravje dijakov z upoštevanjem normativov, standardov in drugih predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, od dijakov pa zahteva ustrezno opremo pri praktičnem izobraževanju, športni vzgoji in drugih dejavnostih.

S šolskimi pravili se lahko določijo še druga pravila o varnosti in zdravju dijakov.

Dijaki morajo imeti pri praktičnem pouku ustrezno delovno oblačilo. Če dijak nima predpisane opreme ga učitelj, ki to uro vodi, evidentira, dopiše vzrok v mapo oddelka in dijaka ustrezno zaposli.

Dijaki morajo imeti pri športni vzgoji ustrezno opremo. Dijaka, ki nima ustrezne športne opreme, učitelj, ki to uro vodi, evidentira, dopiše vzrok v mapo oddelka in dijaka ustrezno zaposli.

Učitelj ne sme poslati dijaka iz prostora, če ne zagotovi nadzora nad njim.

Učitelji se morajo ustrezno odzvati na pripombe, opazke in dejanja, ki spodbujajo nestrpnost, nasilje …

Šola ne odgovarja za morebitne kraje osebne garderobe, nakita, mobilnih telefonov in denarja, zato naj dijaki/nje ne nosijo dragocenih  predmetov ali večjih vsot denarja v šolo.

Če dijak v času pouka šolo zapusti brez dovoljenja, jo zapusti izključno na lastno odgovornost.

V času ponavljanja pisnega preverjanja se dijakov ne spušča iz razreda, razen zadnjo in prvo uro.

 

 

 

 

 

 

VII. POHVALE, NAGRADE, PRIZNANJA IN VZGOJNI UKREPI

 

41. člen
(Pohvale, nagrade, priznanja, 30. člen PŠR)

Dijak lahko za uspešno delo v šoli in zunaj nje dobi pohvalo, nagrado ali drugo priznanje.

Merila in postopek podeljevanja pohval, nagrad ali drugih priznanj se določijo s šolskimi pravili.

Dijak lahko za uspešno in prizadevno delo na šoli prejme:

·         pohvalo,

·         priznanje,

·         nagrado.

Pohvalo, priznanje ali nagrado lahko predlaga:

·         razrednik,

·         učitelj,

·         mentor dejavnosti,

·         ravnateljica,

·         drug strokovni delavec šole,

·         oddelčna skupnost dijakov.

 

Pohvala je lahko ustna ali pisna. Dijak je lahko ustno pohvaljen, kadar se izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti. Ustno pohvalo izreče razrednik, mentor dejavnosti, učitelj ali ravnateljica javno v oddelku. Izrečeno ustno pohvalo zabeleži razrednik v poročilu za ocenjevalno obdobje.

Pisna pohvala se lahko dijaku podeli za:

·         pozitiven vzgled v oddelku,

·         pomoč sošolcem na različnih področjih,

·         odličen ali prav dober uspeh in pozitiven odnos do šolskega dela,

·         vzoren obisk pouka,

·         dobro opravljanje funkcije v oddelčni skupnosti,

·         pomoč učitelju pri reševanju problematike v oddelku,

·         iz drugega razloga, ki ga učiteljski zbor oceni kot primeren razlog za izrek pohvale.

Pisno pohvalo podeli dijaku razrednik ob podelitvi spričeval.

 

Priznanje s knjižno nagrado se lahko dijaku podeli za:

·         uvrstitev v prvo tretjino na državnih tekmovanjih,

·         dosežek, ki uveljavlja šolo na različnih področjih na državnem nivoju,

·         uspešno vodenje ene ali več aktivnosti na šoli,

·         dva ali več razlogov, navedenih v kriterijih za izrek pohvale,

·         prizadevnost ter doseganje pomembnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih v šoli,

·         prizadevnost ter doseganje pomembnih rezultatov pri različnih dejavnostih zunaj šole,

·         doseganje pomembnih rezultatov na šolskih športnih ali drugih tekmovanjih in srečanjih dijakov na različnih področjih znanja,

·         posebej prizadevno in učinkovito delo v šolski dijaški skupnosti,

·         iz drugega razloga, ki ga učiteljski zbor oceni kot primeren razlog za priznanje.

Priznanje s knjižno nagrado podeli dijaku ravnateljica ali razrednik ob podelitvi spričeval.

 

Nagrada šole se podeli dijaku za:

·         večletno prizadevnost in doseganje pomembnih rezultatov pri šolskem in obšolskem delu,

·         doseganje pomembnih rezultatov na raznih tekmovanjih in srečanjih dijakov, ki so organizirana za območje občine, regije ali države,

·         večletno prizadevno sodelovanje in doseganje pomembnih rezultatov pri raznih interesnih dejavnostih,

·         doseganje pomembnih rezultatov na športnih področjih, kjer dijaki predstavljajo šolo,

·         večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti ali dijaški skupnosti,

·         iz drugega razloga, ki ga učiteljski zbor oceni kot primeren razlog za podelitev nagrade.

 Nagrado šole podeli dijaku ravnateljica ob podelitvi spričeval.

 Vrsto nagrade za posameznega dijaka določi ravnateljica v sodelovanju z razrednikom oziroma mentorjem.

Pisne pohvale, priznanja in nagrade se lahko podelijo dijakom izjemoma tudi med šolskim letom.

O predlogih za podelitev priznanja oziroma nagrade odloči komisija. Komisijo sestavljajo: pomočnica ravnateljice, šolska svetovalna delavka in dijak – predstavnik šolske dijaške skupnosti.

Vsak predlog mora biti pisno obrazložen.

Vsakoleten seznam dijakov, ki so prejeli priznanja ali nagrade, je sestavni del šolske kronike.

42. člen
(Vzgojni ukrepi, 31. člen PŠR)

Za kršitve, določene s tem pravilnikom in s šolskimi pravili, se dijakom izrekajo vzgojni ukrepi in določajo alternativni ukrepi, ki se lahko tudi ponovijo.

 

43. člen
(Lažje kršitve, 32. člen PŠR)

Lažje kršitve so:

– neprimeren odnos do pouka,

– neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,

– neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja,

– kajenje,

§         zvonjenje mobilnega telefona.

 

44. člen
(Težje kršitve, 33. člen PŠR)

Težje kršitve so:

– ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin razrednika,

– samovoljna prisvojitev tuje stvari,

– ponarejanje,

– žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,

– posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,

– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,

– namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja,

§         uporaba mobilnega telefona med poukom,

§         neupoštevanje navodil profesorja pri ustnem in pisnem preverjanju in ocenjevanju znanja.

.

45. člen
(Najtežje kršitve, 34. člen PŠR)

Najtežje kršitve so:

– ponavljajoče istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen vzgojni ukrep,

– psihično ali fizično nasilje,

– uživanje alkohola ali drugih drog in prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog,

– posedovanje, ponujanje, prodajanje alkohola ali drugih drog,

– ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije,

– samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti,

– posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,

– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je in kar bi lahko povzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,

– namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja.

 

46. člen
(Vzgojni ukrepi, 35. člen PŠR )

Vzgojni ukrepi so:

– opomin,

– ukor razrednika,

– ukor programskega učiteljskega zbora,

– ukor učiteljskega zbora,

– izključitev.

 

47. člen
(Alternativni ukrepi, 36. člen PŠR)

Alternativni ukrepi so:

– pobotanje oziroma poravnava,

– poprava škodljivih posledic ravnanja,

– opravljanje dobrih del,

– premestitev v drug oddelek (v nadaljnjem besedilu: premestitev),

§         pomoč dobrodelnim organizacijam,

§         urejanje šolskega prostora,

§         opravljanje družbeno koristnega dela,

– pogojna izključitev.

S šolskimi pravili se lahko na predlog organov iz 42. člena tega pravilnika določijo še drugi alternativni ukrepi.

Alternativni ukrepi se dijaku lahko določijo namesto kateregakoli vzgojnega ukrepa, razen premestitve, ki se lahko določi le namesto ukora učiteljskega zbora in pogojne izključitve, ki se lahko določi le namesto izključitve.

V primeru pogojne izključitve dijak obiskuje pouk. Če stori v času pogojne izključitve težjo ali najtežjo kršitev, se mu lahko izreče izključitev.

Alternativni ukrep se dijaku lahko določi večkrat.

 

48. člen
(Odločanje o alternativnem ukrepu, 37. člen PŠR)

O alternativnih ukrepih iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena odločajo pristojni organi iz 42. člena tega pravilnika.

Pristojni organ pisno določi alternativni ukrep, način in izvrševanje ukrepa, trajanje, kraj in rok za izvršitev ukrepa ter osebo, ki bo spremljala izvajanje ukrepa.

Z vsebino alternativnega ukrepa iz prejšnjega odstavka razrednik seznani dijaka in če ta z alternativnim ukrepom soglaša, podpiše izjavo o strinjanju, ki je podlaga za izvršitev ukrepa.

O alternativnem ukrepu razrednik obvesti starše.

Če se dijak z določenim alternativnim ukrepom ne strinja ali ga ne izvrši na določen način, mu pristojni organ izreče vzgojni ukrep.

Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen.

 

49. člen
(Stopnjevanje vzgojnih ukrepov, 38. člen PŠR)

Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo.

Opomin razrednika se dijaku lahko izreče za lažje kršitve.

Ukor razrednika in ukor programskega učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za težje kršitve.

Ukor učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve.

Izključitev se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve, določene s tem pravilnikom.

 

50. člen
(Postopek ugotavljanja kršitev in obveščanje staršev, 39. člen PŠR)

Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitev, za katere se izreče opomin, ukor razrednika, ukor programskega učiteljskega zbora ali ukor učiteljskega zbora je pristojen razrednik, za izključitev pa ravnatelj šole.

Če dijak biva v dijaškem domu, se lahko šola in dijaški dom dogovorita o načinu vzgojnega ukrepanja.

 

51. člen
(Zagovor dijaka, 40. člen PŠR )

Dijak ima pred izrekom vzgojnega ukrepa pravico do ustnega ali pisnega zagovora.

Če iz okoliščin izhaja, da bo dijaku mogoče izreči izključitev, ravnatelj, takoj ko izve za kršitev, obvesti starše in jih pozove, naj prisostvujejo zagovoru dijaka. V tem primeru je pri zagovoru prisoten tudi razrednik.

Ravnatelj lahko opravi zagovor dijaka brez prisotnosti staršev, če z njimi ni bilo mogoče vzpostaviti stika ali če so prisotnost odklonili.

 

52. člen
(Okoliščine, 41. člen PŠR)

Pri izbiri vzgojnega oziroma alternativnega ukrepa je potrebno upoštevati težo kršitve, dijakovo odgovornost zanjo ter njegovo osebnostno zrelost, nagibe, zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, postopnost in možne posledice ukrepa ter druge okoliščine, pomembne za izrek vzgojnega ukrepa oziroma določitev alternativnega ukrepa.

Če ravnatelj po proučitvi vseh okoliščin oceni, da dijak potrebuje pomoč oziroma svetovanje, lahko odloči, da se vzgojni ukrep ne izreče oziroma da se alternativni ukrep ne določi.

53. člen
(Odločanje o vzgojnem ukrepu, 42. člen PŠR )

O opominu in ukoru razrednika odloči razrednik.

O ukoru oddelčnega učiteljskega zbora odloči programski učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov.

O ukoru učiteljskega zbora odloči učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov.

O izključitvi odloči učiteljski zbor šole s tajnim glasovanjem in z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.

 

54. člen
(Izključitev, 43. člen PŠR )

Pred izrekom izključitve je potrebno pridobiti:

– mnenje razrednika,

– mnenje šolske svetovalne službe,

– mnenje oddelčne skupnosti dijakov,

– druga mnenja, če je potrebno.

V primeru izključitve nudi šola dijaku pomoč pri vključitvi v drugo šolo oziroma pri nadaljevanju izobraževanja, če dijak za pomoč zaprosi.

 

55. člen

(Zadržanje izreka vzgojnega ukrepa in določitve alternativnega ukrepa, 44. člen PŠR )

Ravnatelj lahko zaradi kršitve pri vodenju postopka vzgojnega ukrepanja ali zaradi drugih utemeljenih razlogov zadrži izrek vzgojnega ukrepa oziroma določitev alternativnega ukrepa in določi rok za odpravo kršitev oziroma odloči, da se postopek ponovi ali ustavi.

 

56. člen
(Izrek vzgojnega ukrepa, 45. člen PŠR)

Vzgojni ukrep se dijaku izreče v obliki sklepa, razen izključitve, ki se dijaku izreče v obliki odločbe (v nadaljnjem besedilu: akt o izreku vzgojnega ukrepa).

Akt o izreku vzgojnega ukrepa mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pravnem varstvu.

Akt o izreku vzgojnega ukrepa se vroči dijaku in staršem najkasneje v osmih dneh po izreku vzgojnega ukrepa.

Dijaku, ki stori najtežjo kršitev, zaradi katere bo izključen, se lahko prepove obiskovanje pouka že pred dokončnostjo akta o izključitvi.

O prepovedi obiskovanja pouka pred vročitvijo akta o izključitvi odloči ravnatelj s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, lahko pa ga dijak ali starši izpodbijajo v pritožbi zoper akt o izključitvi.

O prepovedi obiskovanja pouka z dnem vročitve akta o izključitvi odloči učiteljski zbor. V tem primeru se prepoved obiskovanja pouka določi v aktu o izključitvi.

 

57. člen
(Rok za uvedbo postopka vzgojnega ukrepanja, 46. člen PŠR)

S postopkom vzgojnega ukrepanja je potrebno začeti čimprej, najkasneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in dijaka, ki je kršitev storil oziroma najkasneje v devetih mesecih v primeru najtežjih kršitev.

 

58. člen
(Dokumentacija, 47. člen PŠR)

Razrednik oziroma ravnatelj vodita o aktivnostih v postopku vzgojnega ukrepanja (npr. pogovori z dijakom in starši, s šolsko svetovalno službo, telefonski pogovori, pisna obvestila staršem, pristojnim institucijam in podobno) pisno dokumentacijo.

 

VIII. VARSTVO PRAVIC DIJAKOV

 

59. člen
(Pritožba, 48. člen PŠR )

Zoper akt o izreku opomina, ukora razrednika, ukora oddelčnega učiteljskega zbora in ukora učiteljskega zbora lahko dijak ali starši vložijo pritožbo na pritožbeno komisijo oziroma komisijo za varstvo pravic (v nadaljnjem besedilu: pritožbena komisija), zoper odločbo o črtanju iz evidence vpisanih dijakov in zoper akt o izključitvi pa na svet šole.

Pritožbo iz prejšnjega odstavka je potrebno vložiti v osmih dneh po prejemu akta o izreku vzgojnega ukrepa oziroma po prejemu odločbe o črtanju iz evidence vpisanih dijakov.

 

60. člen
(Pritožbena komisija, 49. člen PŠR)

Pritožbena komisija ima tri člane, od katerih vsaj eden ni učitelj šole, ki vodi postopek vzgojnega ukrepanja. Člane in predsednika pritožbene komisije ter njihove namestnike imenuje svet šole na predlog ravnatelja za obdobje od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta.

Član pritožbene komisije ne more odločati o isti zadevi na prvi stopnji in v pritožbenem postopku.

61. člen
(Odločanje o pritožbi, 50. člen PŠR)

Pritožbena komisija oziroma svet šole odloča o pritožbi s tajnim glasovanjem in z večino glasov vseh članov. O pritožbi je potrebno odločiti v petnajstih dneh po prejemu pritožbe, tako, da se:

– pritožbi ugodi in akt o izreku vzgojnega ukrepa razveljavi,

– pritožbi ugodi in odloči, da se postopek vzgojnega ukrepanja ponovi in o vzgojnem ukrepu ponovno odloči,

– pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Odločitev pritožbene komisije oziroma sveta šole je dokončna.

 

62. člen
(Sprememba ukrepa, 51. člen PŠR )

Če se po izreku vzgojnega ukrepa ali po določitvi alternativnega ukrepa ugotovi, da je bila v postopku vzgojnega ukrepanja storjena napaka ali da je bil ukrep izrečen ali določen neutemeljeno, je šola dolžna napako čim prej, najkasneje pa v desetih delovnih dneh od ugotovitve, popraviti oziroma ukrep spremeniti ali odpraviti ter o tem pisno obvestiti dijaka, starše pa priporočeno s povratnico.

 

63. člen
(Veljavnost in izbris vzgojnega ukrepa, 52. člen PŠR )

Vzgojni ukrepi veljajo eno leto, razen izključitve, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta, največ pa še za naslednje šolsko leto.

Če se med trajanjem vzgojnega ukrepa ugotovi, da je ukrep dosegel svoj namen, lahko organ, ki je ukrep izrekel, izda sklep o izbrisu ter ga vroči dijaku in staršem.

Po preteku roka iz prvega odstavka tega člena oziroma po izbrisu vzgojnega ukrepa iz prejšnjega odstavka se spis o vzgojnem ukrepu preneha hraniti v skladu s pravili o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju.

 

64. člen
(Sodno varstvo, 53. člen PŠR)

Zoper odločitev sveta šole se lahko sproži upravni spor.

 

65. člen
(Odškodninska odgovornost, 54. člen PŠR )

Dijak je v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti odgovoren za škodo, ki jo povzroči v šoli.

Način ugotavljanja škode določi šola s šolskimi pravili, če z drugimi predpisi ni določeno drugače.

 

IX. NADZOR

66. člen
(Nadzor, 55. člen PŠR )

Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja šolska inšpekcija.

 

X. UPORABA PRAVILNIKA

67. člen
(Smiselna uporaba pravilnika, 56. člen PŠR)

 

Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi za:

– dijake v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, če z zakonom ali drugim predpisom ni določeno drugače,

– šole s koncesijo, če s pogodbami o financiranju ni določeno drugače,

– vajence oziroma vajenke v skladu z drugim odstavkom 90. členom Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) do konca šolskega leta 2008/2009 oziroma do zaključka rednega izobraževanja,

– izredne dijake.

 

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

68. člen
(Prenehanje veljavnosti, 57. člen PŠR )

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 82/04).

 

69. člen
(Dokončanje postopkov, 58. člen PŠR)

Postopki, uvedeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo v skladu s tem pravilnikom.

70. člen
(Uveljavitev pravilnika, 59. člen PŠR)

Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati 1. septembra 2007.

 

Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 43/18. 05. 2007  in je v veljavi od 1. septembra 2007.

Pravila Srednje šole Zagorje je sprejela ravnateljica na podlagi mnenja učiteljskega zbora, sveta Srednje šole Zagorje, sveta staršev in dijaške skupnosti in so v veljavi od 01. 09. 2007.

 

 

Zagorje, september 2007                     Anica Ule Maček,     

                                                              ravnateljica               

ŠOLSKA PRAVILA OCENJEVANJA ZNANJA NA

SREDNJI ŠOLI ZAGORJE

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom so urejena pravila o ocenjevanju znanja v Srednji šoli Zagorje, kot to določa 4. člen Pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 49/07).

 

 

II. SPLOŠNA NAČELA OCENJEVANJA ZNANJA

 

2. člen

 (načela ocenjevanja znanja)

Pri ocenjevanju znanja učitelji:

-        ugotavljajo doseganje učnih ciljev (upošteva poznavanje in razumevanje učne snovi, uporabo znanja, zmožnost analize, sinteze in vrednotenja znanja),

-        omogoča dijakom kritično samopreverjanje,

-        omogoča doseganje enakovrednih rezultatov ob upoštevanju različnosti dijakov in pri tem uporablja različne oblike in načine ocenjevanja znanja, ob upoštevanju sodobnih pedagoških in psiholoških spoznanj.

 

3. člen

(javnost ocenjevanja)

(1) Pri ocenjevanju znanja mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Zagotavlja se predvsem tako, da učitelj dijaka:

-        seznani z obsegom učne snovi in s cilji, ki naj bi jih dosegel,

-        seznani z oblikami in načini ocenjevanja in napove datume pisnega ocenjevanja,

-        seznani s kriteriji za ocenjevanje, z mejami za ocene in s točkovno vrednostjo posameznih nalog in vsebin (točkovnik),

-        seznani z dovoljenimi pripomočki,

-        ocenjuje v oddelku oziroma v skupini v okviru pouka oziroma pri izpitih,

-        obvešča o doseženih rezultatih pri ocenjevanju znanja.

(2) S kriteriji za ocenjevanje znanja in mejami za ocene, ki so zapisani v načrtu ocenjevanja znanja, učitelj seznani dijake ob začetku pouka. S točkovnikom seznani dijake pred pisanjem pisnega izdelka oziroma pred vsemi oblikami ocenjevanja, pri katerih se točkovnik uporablja. Na pisnem izdelku mora biti navedeno število točk za posamezno nalogo.

(3) Učitelj obvesti dijaka o pridobljenih ocenah javno pri pouku. Če se rezultati ocenjevanja objavijo na drug, dijakom javno dostopen, način, je potrebno osebno ime dijaka nadomestiti z ustrezno šifro.

(4) Ugotavljanje izpolnjevanja drugih pogojev iz izobraževalnega programa učitelj sproti dokumentira v ustrezno šolsko dokumentacijo.

(5) Udeleženci izrednega izobraževanja morajo biti ob začetku izobraževanja seznanjeni z obsegom učne snovi, z načinom in z roki ocenjevanja in z načinom obveščanja o rezultatih.

 

 

 

4. člen

(preverjanje in spremljanje znanja)

(1) S preverjanjem znanja dijaki in učitelji skupaj ugotavljajo doseganje učnih ciljev in standardov znanj ter napredovanje.

(2) Preverjanje se izvede pred ocenjevanjem in je obvezno. Pred pisnim ocenjevanjem je praviloma pisno. Preverjanje se ne ocenjuje.

(3) Vsebine in cilje se preverja v obsegu in na ravni zahtevnosti, na kateri se izvaja ocenjevanje.

(4) Učitelj spremlja napredovanje dijakov, jih o tem sproti seznanja in to evidentira v ustrezni šolski dokumentaciji.

(5) Praktični del pouka strokovnega vsebinskega sklopa, ki se izvaja pri delodajalcu, in izvajanje integriranih ključnih kvalifikacij, se spremlja.

(6) V izrednem izobraževanju se organizira poskusno opravljanje izpitov, s čimer se udeležencem izrednega izobraževanja omogoči, da preverijo in spoznajo najmanj obseg in zahtevnost izpita ter primere izpitnih vprašanj.

 

 

5. člen

(osebna mapa)

Dijak ob vpisu v šolo prične voditi osebno mapo, v kateri zbira dokazila v zvezi s priznavanjem znanja, pridobljenega s formalnim ali z neformalnim izobraževanjem oziroma z delovnimi izkušnjami ter druge dokumente v zvezi s formalnim in z neformalnim izobraževanjem.

Dijakom bomo posredovali navodila za oblikovanje in vodenje osebne mape v okviru ur interesnih dejavnosti pod vodstvom svetovalne službe, ki bo 2x letno pregledala osebne mape. Osebno mapo dijaka hrani razrednik.

 

III . PRAVILA IN POSTOPKI OCENJEVANJA

 

6. člen

(načrt ocenjevanja znanja)

Načrt ocenjevanja znanja pripravijo člani programskega učiteljskega zbora oddelka. Načrt vsebuje:

-        programske enote, ki se ocenjujejo,

-        oblike in načine ocenjevanja znanja med šolskim letom in pri izpitih,

-        merila ocenjevanja znanja in točkovnike,

-        časovni razpored ocenjevanja znanja,

-        obveščanje o doseženem uspehu dijakov,

-        izpitne roke v skladu s šolskim koledarjem.

 

7. člen

(roki za ocenjevanje)

(1) Učitelj napove roke za pisno ocenjevanje v začetku programske enote.

(2) Dijak lahko piše za oceno največ tri pisne izdelke na teden in enega na dan.

(3) Če dijak pisni izdelek piše na lastno željo, učitelj ni dolžan upoštevati pravila iz prejšnjega odstavka.

(4) Ustno se ocenjuje najmanj 2-krat v šolskem letu, razen če je s katalogom znanja določeno drugače.

(5) Štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco dijaki ne pišejo izdelkov za ocene, razen če iz utemeljenih razlogov ravnatelj določi drugače.

 

 

8. člen

(izvajalci ocenjevanja znanja)

(1) Znanje pri pouku ali izpitu ocenjuje učitelj, ki dijaka poučuje. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov določi tudi drugega ocenjevalca oziroma izpraševalca, ki izpolnjuje pogoje za učitelja te programske enote oziroma predmeta.

(2) Dijaka pri posamezni programski enoti lahko ocenjuje več učiteljev (tim učiteljev), če tako določi programski učiteljski zbor.

(3) Če se dijak izobražuje pri delodajalcu, ga ocenjuje učitelj v sodelovanju z mentorjem pri delodajalcu.

 

 

9. člen

(pravila ocenjevanja)

(1) Ustne odgovore dijakov učitelj oceni takoj po končanem izpraševanju.

(2) Pri ocenjevanju pisnih izdelkov in drugih obveznosti, določenih z izobraževalnim programom, pa najkasneje v sedmih delovnih dneh potem, ko jih je dijak oddal. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov določi drug rok.

(3) Če ima dijak 14 dni pred ocenjevalno konferenco samo ugotovitev nms, mu učitelj napove rok za ocenjevanje.

(4) Dijaki imajo dvakrat letno možnost izboljševanja ocene.

(5) Po ocenitvi pisnih izdelkov lahko učitelj iz utemeljenih razlogov zniža meje za ocene, s tem seznani ravnatelja in dijake ter to evidentira v šolski dokumentaciji.

Ocene iz šolskih nalog se vpisujejo v redovalnico z rdečo barvo. Druge ocene se vpisujejo z modro barvo.

 

10. člen

(ponovno ocenjevanje)

(1) Če več kot 50 % dijakov pri pisnih izdelkih ni doseglo minimalnega standarda, se ocenjevanje enkrat ponovi, razen za tiste dijake, ki so prvič pisali pozitivno in tega ne želijo. Ocena se vpiše v predpisano šolsko dokumentacijo po drugem ocenjevanju. Upošteva se boljša ocena.

(2) Učitelj skupaj z dijaki analizira vzroke za neuspeh in to evidentira v dnevnik.

 

11. člen

(ugotovitve)

(1) Če dijak med poukom ni dosegel učnih ciljev za pridobitev pozitivne ocene, se ugotovi, da ni dosegel minimalnega standarda “nms”.

(2) Na koncu obdobja ocenjevanja dijak ni dosegel minimalnega standarda, če:

−        ni pridobil nobene ocene,

−        ni dosegel minimalnih standardov znanj in ciljev ne glede na pridobljene ocene,

−        ni dosegel 80 % obvezne prisotnosti pri pouku.

(3) Dijaka, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri programski enoti, se ob koncu zadnjega obdobja ocenjevanja pri tej programski enoti ne oceni, kar se ugotovi z besedo “oproščen”.

 

12. člen

(kršitev pravil)

(1) Če pri ocenjevanju znanja učitelj zaloti dijaka pri uporabi nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah predpisanih pravil ocenjevanja, ga oceni z nms. Učitelj kršitev evidentira v ustrezno šolsko dokumentacijo.

 

 

13. člen

(seznanitev z uspehom in vpogled)

(1) Dijak in njegovi zakoniti zastopniki imajo pravico do seznanitve z uspehom med šolskim letom.

(2) Dijaku oziroma zakonitemu zastopniku je treba omogočiti vpogled v dijakove ocenjene izdelke. V njih morajo biti ustrezno označene napake tako, da dijak lahko spozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima pravico do obrazložitve svoje ocene.

(3) Dijak oziroma zakoniti zastopniki lahko pisno zahtevajo fotokopijo pisnega izdelka.

(4) Učitelj vrne dijakom pisne oziroma druge izdelke v petih delovnih dneh po tem, ko jih je seznanil z oceno, v primeru ugovora pa po končanem postopku.

 

14. člen

(ocenjevanje zaradi odsotnosti)

Če je bil dijak v posameznem ocenjevalnem obdobju pri določeni programski enoti odsoten več kot 20 % ur, učitelj lahko ne glede na njegove ocene v tej konferenci ugotovi, da ni dosegel minimalnih standardov. Svojo ugotovitev pred redovalno konferenco v pisni obliki posreduje ravnatelju.

 

15. člen

(osebni izobraževalni načrt)

(1) Dijaku, ki v posameznem ocenjevalnem obdobju ni dosegel minimalnega standarda znanja oziroma ni izpolnil vseh obveznosti po izobraževalnem programu v šoli, pri delodajalcu, oziroma z individualnim delom, učitelj (ali učitelji, ki so vsebinski sklop poučevali) pripravi osebni izobraževalni načrt.

(2) Učitelj v dogovoru z dijakom določi datum, pogoje, obseg in način ocenjevanja pri prvi uri po ocenjevalni konferenci, ko je dijak prisoten pri pouku te programske enote, oziroma ob koncu pouka v skladu z dogovorom.

(3) Dijak svoje strinjanje z načrtom potrdi s podpisom.

 

 

IV. OPRAVLJANJE IZPITOV

 

16. člen

(izpitni roki)

(1) Roki, pogoji in postopek opravljanja izpitov se določijo z letnim delovnim načrtom šole v skladu z izobraževalnim programom in pravilnikom, ki ureja šolski koledar za srednje šole tako, da dijak lahko opravi vse obveznosti za napredovanje v naslednji letnik do konca šolskega leta.

(2) Ravnatelj lahko dijakom iz utemeljenih razlogov v skladu z zakonom določi tudi izredne izpitne roke.

(3) Razpored izpitov mora biti javno objavljen najmanj tri dni pred datumom začetka njihovega opravljanja.

(4) Šola zagotovi dijaku v zaključnem letniku do začetka zaključnega izpita opravljanje najmanj enega dopolnilnega izpita.

(5) Udeleženci izrednega izobraževanja lahko večkrat opravljajo izpite tudi izven rokov, določenih s šolskim koledarjem, vendar v skladu z letnim delovnim načrtom šole.

 

 

17. člen

(število izpitov)

(1) Z izpitom dijak izkazuje znanje. Izpit je lahko sestavljen iz več delov, ki se opravljajo na različne načine.

(2) V spomladanskem izpitnem roku lahko dijak opravlja največ tri izpite. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov dovoli v tem roku opravljati tudi več izpitov.

(3) Na isti dan lahko dijak opravlja največ en izpit iz istega predmeta, ki se lahko opravlja na različne načine v skladu z 8. členom Pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju.

(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeležence izrednega izobraževanja, razen prejšnjega odstavka.

 

18. člen

(trajanje izpita)

(1) Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 minut in največ 90 minut.
(2) Ustni del izpita, zagovor izdelka oziroma storitve traja največ 20 minut. Če je izpit samo ustni, traja največ 30 minut.

(3) Dijak ima pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oziroma ustni del izpita.

 

19. člen

(priprava izpitnega gradiva)

(1) Izpitno gradivo in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu: izpitno gradivo), pripravi strokovni aktiv oziroma tim učiteljev. Če na šoli ni strokovnega aktiva, pripravi gradivo izpraševalec oziroma ocenjevalec.

(2) Vodja strokovnega aktiva ali izpraševalec oziroma ocenjevalec izroči izpitno gradivo ravnatelju najkasneje dan pred izpitom. Izpitno gradivo je potrebno varovati na način, ki ga v skladu s pravili o varovanju izpitne tajnosti določi ravnatelj.

 

20. člen

(prijava in odjava)

(1) Dijak opravlja izpite v šoli, v kateri je vpisan. Sprejemne in diferencialne izpite opravlja v šoli, ki izvaja izobraževalni program, v katerega se želi vpisati.

(2) Dijak se prijavi k izpitu najkasneje tri dni pred izpitnim rokom, odjavi pa se lahko najkasneje dva dni pred izpitnim rokom.

(3) Če se dijak iz opravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko opravlja še v istem roku, če je to mogoče. Razloge za odsotnost ali prekinitev mora šoli pisno sporočiti najkasneje v enem dnevu po izpitu in priložiti ustrezna dokazila. O upravičenosti razlogov odloči ravnatelj najkasneje v treh dneh po prejemu vloge.

(4) Če se dijak ne odjavi pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov ne udeleži izpita oziroma dela izpita ali ga prekine, ni ocenjen in se šteje, da je izrabil izpitni rok.

 

21. člen

(izpitne komisije)

(1) Ustni izpiti, zagovori in nastopi se opravljajo pred izpitno komisijo. Izpitna komisija ima predsednika, izpraševalca in enega člana. Imenuje jo ravnatelj.

(2) Izpraševalec in ocenjevalec je učitelj, ki je dijaka poučeval, razen, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.

(3) Na pisno zahtevo udeleženca izrednega izobraževanja oziroma na predlog razrednika ali izpraševalca se pred izpitno komisijo opravljajo tudi izpiti izrednega izobraževanja.

 

22. člen

(pravila opravljanja izpita)

(1) Šola z izpitnim redom določi podrobnejša pravila opravljanja izpitov in s tem seznani dijake.

(2) Na isti dan lahko dijak opravlja največ en izpit programske enote oziroma njenega dela, ki se lahko opravlja na različne načine.

(3) Izpraševalec oziroma ocenjevalec je učitelj, ki je dijaka poučeval, razen če v skladu s tem pravilnikom ravnatelj odloči drugače. Pisni izpit nadzoruje nadzorni učitelj.

(4) Z izpitnimi vprašanji se dijaka seznani najmanj petnajst minut pred začetkom izpraševanja. Dijak ima pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oziroma ustni del izpita.

(5) O ustnem izpitu se vodi zapisnik, v katerem se evidentirajo vsi podatki, ki so bistveni za potek in izid izpita. Izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca takoj po ustnem izpitu. O uspehu pri ustnem izpitu dijaka seznani predsednik izpitne komisije po končanem izpitu.

(6) Pri ustnem izpitu mora biti pripravljenih pet izpitnih listkov več, kot je dijakov, ki opravljajo izpit v skupini. Dijak izbere izpitni listek in ga lahko enkrat zamenja, kar ne vpliva na oceno. Izpitni listki z vprašanji, na katera so dijaki odgovarjali, se izločijo.

 

 

V. PRIZNAVANJE FORMALNO IN NEFORMALNO PRIDOBLJENEGA ZNANJA


23. člen

(priznavanje znanja)

Če dijak izstopi iz izobraževalnega programa pred svojim zaključkom, mu lahko šola na njegov predlog izda sklep o priznavanju pridobljenega znanja.

 

24. člen

(priznavanje formalno pridobljenega znanja)

Šola na podlagi javnih listin o izobraževanju po javno veljavnih izobraževalnih programih dijaku prizna primerljivo znanje.

 

25. člen

(priznavanje neformalno pridobljenega znanja)

Dokazila, na podlagi, katerih se priznava neformalno pridobljeno znanje, so: dokazila o usposabljanju oziroma izpopolnjevanju, certifikati, dokazila o pridobljenem znanju, potrdila delodajalcev o usposabljanju z delom.

Programski učiteljski zbor določi merila za priznavanje neformalno pridobljenega znanja.

Pri tem upoštevajo naslednja načela:

-          znanje se za programsko enoto prizna v celoti, če se ugotovi vsaj 70% primerljivih vsebin,

-          znanje se prizna, če je njegov obseg v izobraževalnem programu vrednoten najmanj z eno kreditno točko.

Postopek priznavanja znanja se prične, ko dijak vloži zahtevo za priznavanje predhodno pridobljenega znanja, ki ji priloži dokazila.

Ravnateljica imenuje komisijo za priznavanje neformalno pridobljenega znanja v sestavi: vodja programskega učiteljskega zbora, pomočnica ravnateljice in strokovni delavec.

 

 

26. člen

(postopek preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij)

(1) Dijaku, ki prekine izobraževanje oziroma ne napreduje ali ne zaključi izobraževanja po izobraževalnih programih iz 1. člena tega pravilnika, lahko šola, ki je vpisana v register izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, izda listino (certifikat) o nacionalni poklicni kvalifikaciji v skladu s predpisi o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah.

(2) Predlog za izdajo certifikata vloži dijak. Šola izda certifikat na podlagi podatkov o ocenah oziroma opravljenih obveznostih, doseženih v okviru izobraževalnega programa, in drugih dokazil o ugotovljenem znanju dijaka.

 

 

VI. VARSTVO PRAVIC DIJAKOV

27. člen

(popravljanje napak pri ocenjevanju)

(1) Učitelj lahko sam, na predlog vodja programskega učiteljskega zbora, ravnatelja ali dijaka zaradi računske ali druge očitne napake, povezane z ocenjevanjem, odpravi napako, to pisno evidentira v ustrezen dokument in o tem obvesti dijaka, na katerega se ocena oziroma ugotovitev nanaša.

(2) Če učitelj ne odpravi napake v skladu s prejšnjim odstavkom, o tem dokončno odloči ravnatelj.
(3) Če se v postopku popravljanja napake ugotovi, da so bila kršena pravila ocenjevanja, se ravna v skladu s 27. členom tega pravilnika.

 

28. člen

(ugovor zoper oceno)

(1) Dijak lahko v treh dneh po prejemu letnega spričevala, obvestila o uspehu v letniku, obvestila o uspehu v ocenjevalnem obdobju ali obvestila o izpitu vloži ugovor zoper oceno oziroma ugotovitev v njem.

(2) Dijak lahko v treh dneh po vpisu ocene v evidenco o ocenjevanju znanja (redovalnico) vloži ugovor zoper oceno.

 

29. člen

(postopek reševanja ugovora)

O utemeljenosti ugovora odloči najkasneje v treh dneh po njegovi vložitvi komisija za ugovore (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisijo sestavljajo najmanj trije člani, ki jih imenuje ravnatelj na začetku šolskega leta. V komisijo mora biti imenovan vsaj en član, ki ni učitelj iz iste šole. Če je član komisije učitelj, ki je dijaka predhodno ocenil, in dijak ugovarja zoper to oceno ali ugotovitev, imenuje ravnatelj drugega člana. Mandat komisije traja eno šolsko leto. Po prejemu ugovora lahko ravnatelj v komisijo imenuje še enega učitelja, ki poučuje predmet, na katerega se nanaša ugovor. Mandat tega člana traja do dokončne odločitve komisije o ugovoru.
(2) Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno oceno, ugotovitev oziroma splošni učni uspeh.

(3) Če so bila kršena splošna načela, pravila in postopki ocenjevanja, določena s tem pravilnikom, katalogom znanj, učnim načrtom oziroma sklepi pristojnega strokovnega aktiva, ki so vplivala na oceno, oziroma v drugih primerih, ko je bila odločitev učitelja nepravilna, komisija na podlagi dokumentacije in poročila učitelja, ki je dijaka ocenil, najkasneje v treh dneh po imenovanju določi novo oceno, ugotovitev oziroma splošni učni uspeh. Če to ni mogoče se odloči o ponovnem ocenjevanju.

(4) Z odločitvijo komisije se dijaka pisno seznani v 3 dneh po sprejeti odločitvi. Odločitev komisija je dokončna.

(5) Če se komisija odloči za ponovno ocenjevanje, mora dijaka seznaniti z datumom, časom in krajem ter načinom ponovnega ocenjevanja najmanj tri dni pred dnevom ponovnega ocenjevanja.

(6) Postopek iz tega člena se lahko izvede tudi na predlog učitelja, razrednika oziroma ravnatelja.

 

30. člen

(varstvo pravic dijaka pri delodajalcu)

Dijak se lahko zaradi kršitev svojih pravic v zvezi s praktičnim usposabljanjem pri delodajalcu, določenih z zakonom in s tem pravilnikom, pritoži v skladu z zakonom in veljavno učno pogodbo.

 

31. člen

(dokumentiranje postopkov in obveščanje)

Dijaku se sklepi pristojnih organov izdajajo pisno. Vročijo se mu praviloma na šoli. Starše se obvešča na način, kot se jih obvešča o učnem uspehu dijaka.

 

 

 

Šolska pravila ocenjevanja znanja Srednje šole Zagorje je, na podlagi pridobljenih mnenj učiteljskega zbora, programskega učiteljskega zbora, skupnosti dijakov in sveta staršev, določila ravnateljica šole in stopijo v veljavo 16. 1. 2008 za prenovljeni izobraževalni program KUHAR (pričetek izvajanja 1. 9. 2007) in s 1. 9. 2008 za vse ostale izobraževalne programe na Srednji šoli Zagorje.

Zagorje ob Savi, 14. januar 2008

 

                                                                                 

Na pedagoški konferenci, dne 28. 8. 2008, so bili v Šolskih pravilih ocenjevanja znanja Srednje šole Zagorje dopolnjeni in sprejeti 5. člen ter členi, ki se nanašajo na priznavanje formalno in neformalno pridobljenega znanja (23. – do 26. člen).

 

 

 

           

                                                   Anica Ule Maček, ravnateljica

                                                            

 

Zagorje ob Savi, 28. 8. 2008                                                       

 

 

 

 

                                                                    

 

 

KAZALO

 

Nagovor ravnateljice ……………………………………..

3

Osnovne informacije o šoli ………………………………

4

Strokovni delavci šole ……………………………………

6

Stiki med šolo in starši …………………………………...

8

Šolski zvonec …………………………………………….

12

Šolski koledar …………………………………………….

13

Zdravstvena nega …………………………………………

14

Trgovec …………………………………………………..

15

Trgovec – prenovljen program …………………………...

16

Ekonomski tehnik ………………………………………..

18

Ekonomski tehnik – prenovljen program ………………..

20

Pomočnik gospodinje oskrbnice …………………………

22

Pomočnik v biotehniki in oskrbi – prenovljen program …

23

Oskrbnik …………………………………………………

25

Kuhar ……………………………………………………..

26

Kuhar – natakar ………………………………………….

27

Gastronomske in hotelirske storitve – prenovljen program

28

Gostinsko turistični tehnik ……………………………….

30

Gastronomija – prenovljen program …………………….

31

Interesne dejavnosti ………………………………………

32

Oprema dijakov za praktični pouk ……………………….

37

Šolski donatorski sklad …………………………………..

40

Pravila Srednje šole Zagorje ……………………………..

41

Šolska pravila ocenjevanja znanja na Srednji šoli Zagorje

77

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Publikacijo pripravila in uredila: Aljaša Urbanija

September 2008